Court dismisses appeal against enforcement order against sole proprietor liable for personal assets.
Legislator summary
AI generatedThe court dismissed the appeal against an enforcement order issued by the first-instance court against a sole proprietor. The debtor argued that her business ceased to exist and all assets were liquidated, claiming enforcement was impossible. The court rejected this because a sole proprietor remains personally liable for debts regardless of the business's status, and the appeal lacked sufficient factual grounds to overturn the enforcement.
Legislator headnote
AI generatedZakon o izvršbi in zavarovanju, Zakon o gospodarskih družbah: A sole proprietor is personally liable for all business obligations; the cessation of business operations does not exempt the individual from enforcement proceedings.
Keywords
AI generatedCited Legislation
AI generatedRelated Decisions
AI generatedFull text
Pritožba se zavrne in se izpodbijani sklep potrdi.
[JEDRO]
V tej zadevi ni sporno, da je dolžnica samostojna podjetnica. Kot taka pa po določilu 1. odst. 5. čl. Zakona o gospodarskih družbah odgovarja za svoje obveznosti z vsem svojim, tudi z osebnim premoženjem. Zato niti dokazana trditev, da njena obratovalnica ne obstoji več, v pravdi ne bi mogla pripeljati do zavrnitve tožbenega zahtevka upnika (tožeče stranke).
[OBRAZLOŽITEV]
Sodišče prve stopnje je na predlog upnika izdalo sklep o izvršbi na podlagi verodostojne listine (23. čl. Zakona o izvršbi in zavarovanju, v nadaljevanju ZIZ).
Proti sklepu je dolžnica pravočasno ugovarjala. V ugovoru je navedla, da je odjavila svojo dejavnost in da od 2.5.1999 dalje ne obstoja več. Zato izvršba ni niti dopustna niti možna, saj je vse premoženje bivše papirnice Pero že razprodano.
Sodišče prve stopnje je štelo, da je dolžničin ugovor neutemeljen (2. odst. 53. čl. ZIZ) in ga na podlagi določila 5. odst. 62. čl. ZIZ poslalo sodišču druge stopnje, da o njem odloči kot o pritožbi.
Ugovor ni utemeljen.
Ugovor zoper sklep o izvršbi mora biti obrazložen. V njem mora dolžnik navesti taka dejstva, ki bi, če bi se izkazala za resnična, v pravdnem postopku pripeljala do zavrnitve tožbenega zahtevka tožeče stranke. Ugovor tudi ni utemeljen, če dolžnik ne predloži dokazov, s katerimi ga utemeljuje.
V tej zadevi ni sporno, da je dolžnica samostojna podjetnica. Kot taka pa po določilu 1. odst. 5. čl. Zakona o gospodarskih družbah odgovarja za svoje obveznosti z vsem svojim, tudi z osebnim premoženjem. Zato niti dokazana trditev, da njena obratovalnica ne obstoji več, v pravdi ne bi mogla pripeljati do zavrnitve tožbenega zahtevka upnika (tožeče stranke).
Ker torej pritožbeni razlogi niso podani, v okviru uradnega preizkusa izpodbijanega sklepa (2. odst. 350. čl. ZPP in zadnji odstavek 55. čl. ZIZ) pa pritožbeno sodišče ni našlo kršitev, na katere pazi po uradni dolžnosti, je ugovor dolžnice kot neutemeljeno zavrnilo in izpodbijani sklep potrdilo (2. odst. 365. čl. ZPP, v zvezi s 15. čl.
ZIZ).