Legislator Case Law & Legislation
VSL sklep II Cpg 239/2000 ECLI:SI:VSLJ:2000:II.CPG.239.2000 AI generated

Enforcement objection dismissed for failure to state material facts despite court warning.

Case Number VSL sklep II Cpg 239/2000
Court / Authority
Jurisdiction Slovenia (SI)
Decision Date
Outcome Dismissed

Legislator summary

AI generated

The court dismissed the appellant's objection to an enforcement order based on a credible document. Although the debtor argued for the order's revocation, they failed to provide material facts justifying their objection after being explicitly warned by the first-instance court. Consequently, the objection was deemed unreasoned and the enforcement order was upheld.

Legislator headnote

AI generated

2. odst. 53. člena Zakona o izvršbi in zavarovanju; 5. odst. 62. člena Zakona o izvršbi in zavarovanju: An objection to an enforcement order is considered unreasoned and therefore inadmissible if the debtor fails to state material facts supporting their opposition, even after receiving a warning from the court.

Keywords

AI generated
enforcement objection unreasoned objection material facts requirement court warning ZIZ enforcement law

Cited Legislation

AI generated
2. odst. 53. člena Zakona o izvršbi in zavarovanju
5. odst. 62. člena Zakona o izvršbi in zavarovanju
2. odst. 350. člena Zakona o pravdnem postopku
15. člen Zakona o izvršbi in zavarovanju
2. točka 365. člena Zakona o pravdnem postopku
AI generated

Need to analyze how this precedent applies to your matter?

Cross-reference this judgment against statutes, commentaries, and subsequent citing case law inside Legislator AI.

Open in Legislator →

Full text

Pritožba se zavrne in se sklep sodišča prve stopnje potrdi.

[JEDRO]

Dolžnik, kljub opozorilu v pravnem pouku izpodbijanega sklepa, v ugovoru ni navedel dejstev s katerimi bi obrazloženo oporekal obstoju terjatve. Takega ugovora ni moč šteti za obrazloženega.

[OBRAZLOŽITEV]

Sodišče prve stopnje je na predlog upnika dne 02.03.2000 izdalo sklep o izvršbi na podlagi verodostojne listine v smislu 23. člena Zakona o izvršbi in zavarovanju (v nadaljevanju - ZIZ).

Dolžnik je zoper navedeni sklep pravočasno ugovarjal. Navedel je, da se "pritožuje" zoper sklep o izvršbi in predlagal, da ga sodišče v celoti razveljavi in upniku naloži v plačilo stroške postopka.

Sodišče prve stopnje je ugovor dolžnika, na podlagi 2. odst. 53. člena ZIZ, štelo za neutemeljenega in ga v skladu s 5. odst. 62. člena ZIZ poslalo sodišču druge stopnje, da o njem odloči kot o pritožbi.

Pritožba ni utemeljena.

Sodišče druge stopnje je preverilo, ali je dolžnikov ugovor obrazložen v smislu določila 2. odst. 53. člena ZIZ. Po tej določbi mora dolžnik v ugovoru navesti pravno pomembna dejstva, s katerimi ga utemeljuje. Kadar so navedena dejstva takšna, da zanje nosi dokazno breme dolžnik, pa mora zanje predložiti tudi dokaze, sicer se šteje, da je ugovor neobrazložen in kot tak, po 2. odst. 53. člena ZIZ, neutemeljen. Na navedeno je bil dolžnik opozorjen v pravnem pouku izpodbijanega sklepa, vendar kljub opozorilu v ugovoru ni navedel dejstev s katerimi bi obrazloženo oporekal obstoju terjatve. Takega ugovora ni moč šteti za obrazloženega. Zato je, kot je bilo že zapisano, ugovor neutemeljen (2. odst. 53. člena ZIZ v zvezi s 5. odst. 62. člena ZIZ).

Izpodbijani sklep je sodišče druge stopnje preizkusilo še glede kršitev, na katere je dolžno paziti po uradni dolžnosti (2. odst.

350. člena Zakona o pravdnem postopku - v nadaljevanju ZPP - v zvezi s 15. členom ZIZ). Pri tem je ugotovilo, da sodišče prve stopnje ni bistveno kršilo določb postopka in je tudi pravilno uporabilo materialno pravo. Zato je pritožbo zavrnilo in izpodbijani sklep o izvršbi, na podlagi 2. točke 365. člena ZPP v zvezi s 15. členom ZIZ, potrdilo.