Court allows objection to enforcement based on lack of business relationship, shifting burden of proof to creditor.
Legislator summary
AI generatedThe court granted the debtor's objection to the enforcement order, ruling that the creditor bears the burden of proving the debt exists. The debtor argued invoices were issued to a different company, claiming no business relationship existed. Since the debtor could not prove the negative fact of non-existence, the court held that the creditor must substantiate the claim, leading to the revocation of the enforcement order and remittal of the case.
Legislator headnote
AI generated53. člen ZIZ; 62. člen ZIZ: An objection to enforcement based on the absence of a business relationship is admissible if the debtor alleges the invoices are addressed to another entity, shifting the burden of proof to the creditor to demonstrate the existence of the debt.
Keywords
AI generatedCited Legislation
AI generatedRelated Decisions
AI generatedFull text
Ugovoru se ugodi, sklep o izvršbi Okrajnega sodišča v G., opr. št.
... z dne 10.5.1999 se v 2. točki izreka razveljavi in se zadeva odstopi v reševanje Okrožnemu sodišču v L..
[JEDRO]
Dolžnik je v ugovoru navedel, da se računi ne glasijo nanj, pač pa na podjetje D. d.o.o.. S temi dejstvi je torej smiselno zatrjeval, da ničesar ne dolguje, ker z upnikom ni v poslovnem razmerju.
Negativnega dejstva pa dolžnik ne more dokazati v smislu 2. odst. 53. člena ZIZ. Dejstvo, da dolžnik upniku dolguje v izvršilnem predlogu navedeno terjatev, mora dokazati upnik. Zato zadostuje dolžnikova trditev, da se računi ne glasijo nanj.
[OBRAZLOŽITEV]
Sodišče prve stopnje je štelo, da je ugovor dolžnika zoper sklep o izvršbi na podlagi verodostojne listine, opr. št. .... z dne 10.5.1999 neutemeljen in ga poslalo višjemu sodišču, da o njem odloči kot o pritožbi (5. odst. 62. člena ZIZ, v zvezi s 3. odst. 58. člena ZIZ).
Dolžnik je v ugovoru navedel, da upnik k izvršilnemu predlogu ni predložil ustrezne dokumentacije, saj se vsi računi glasijo na podjetje D. d.o.o in ne nanj.
Ugovor je utemeljen.
Ugovor zoper sklep o izvršbi, izdan na podlagi verodostojne listine, mora biti obrazložen v smislu določbe 53. člena ZIZ. Po tej določbi mora dolžnik v ugovoru navesti dejstva, s katerimi ga utemeljuje in predložiti dokaze, sicer se ugovor šteje za neobrazloženega in je kot tak neutemeljen. Če ugovor vsebuje tako dejstva kot dokaze zanje, dolžnik pa z njim sklep o izvršbi izpodbija v celoti, sodišče na podlagi 2. odst. 62. člena ZIZ sklep o izvršbi razveljavi v delu, v katerem je dovolilo izvršbo, postopek pa nadaljuje kot pri ugovoru zoper plačilni nalog. Dolžnik je v ugovoru navedel, da se računi ne glasijo nanj, pač pa na podjetje D. d.o.o.. S temi dejstvi je smiselno zatrjeval, da ničesar ne dolguje, ker z upnikom ni v poslovnem razmerju. Negativnega dejstva pa dolžnik ne more dokazati v smislu 2. odst. 53. člena ZIZ. Dejstvo, da dolžnik upniku dolguje v izvršilnem predlogu navedeno terjatev, mora dokazati upnik. Zato je glede na navedeno pritožbeno sodišče štelo, da za utemeljenost ugovora zadostuje dolžnikova trditev, da se računi ne glasijo nanj.
Dolžnikov ugovor je utemeljen v smislu določbe 2. odst. 53. člena ZIZ. Pritožbeno sodišče je na podlagi 3. točke 380. člena ZPP v zvezi s 15. členom ZIZ ugovoru ugodilo, sklep o izvršbi razveljavilo v 2. točki izreka in zadevo odstopilo v reševanje Okrožnemu sodišču v L., ki bo nadaljevalo postopek kot pri ugovoru zoper plačilni nalog (2. odst. 62. člena ZIZ).
Določbe ZPP/77 (Ur.l. SFRJ, št. 4/77, 36/77, 36/80, 69/82, 58/84, 74/87, 14/88, 57/89, 29/90 in 27/90) je sodišče druge stopnje uporabilo na podlagi 1. odst. 498. člena ZPP (Ur.l. RS, št. 26/99).