Court rejects appeal on procedural time limits when defendant raises statute of limitations only in appeal.
Legislator summary
AI generatedThe Second Instance Court dismissed the defendant's appeal, upholding the first-instance judgment regarding enforcement proceedings. The defendant argued the process was time-barred, claiming the three-year limitation period expired between the appeal and the hearing. However, the court ruled that since the defendant raised the statute of limitations objection only during the appeal phase without citing it earlier, the trial court was not bound to consider it under the relevant enforcement law provision. Consequently, the appeal was found unfounded and rejected.
Legislator headnote
AI generated3. odstavek 360. člena ZOR; 1. odstavek 496.a člena ZPP/77: If a debtor raises a statute of limitations objection only in the appeal stage without citing it in the first instance, the appellate court cannot consider it as a procedural bar, treating it instead as a substantive claim that must be substantiated with new facts, which is generally prohibited in appeals unless the debtor proves they could not have presented them earlier.
Keywords
AI generatedCited Legislation
AI generatedRelated Decisions
AI generatedFull text
Pritožba se zavrne in se sodba sodišča prve stopnje potrdi.
[JEDRO]
Ugovor zastaranja postopka (pravilno terjatve) je tožeča stranka uveljavljala šele v pritožbenem postopku. Po določilu 3. odstavka 360. člena ZOR se sodišče ne sme ozirati na zastaranje, če se dolžnik nanj ne sklicuje. To določilo uvršča ugovor zastaranja v trditveno podlago strank.
[OBRAZLOŽITEV]
Sodišče prve stopnje je sklep o izvršbi Okrajnega sodišča v Ljubljani, opr. št. ... z dne ... vzdržalo v veljavi v 1. in 3. točki izreka (1. točka izreka izpodbijane sodbe) in toženi stranki naložilo v plačilo nadaljnje pravdne stroške tožeče stranke (2. točka izreka izpodbijane sodbe).
Proti tej sodbi je tožena stranka vložila pravočasno pritožbo.
Pritožbenega razloga ne citira, navaja pa, da je postopek zastaral, ker je od njene pritožbe do razprave prišlo po preteku treh let.
Tožeča stranka na pritožbo ni odgovorila.
Pritožba ni utemeljena.
Ugovor zastaranja postopka (pravilno terjatve) je tožeča stranka uveljavljala šele v pritožbenem postopku. Po določilu 3. odstavka 360. člena ZOR se sodišče ne sme ozirati na zastaranje, če se dolžnik nanj ne sklicuje. To določilo uvršča ugovor zastaranja v trditveno podlago strank. Po določilu 1. odstavka 496.a člena ZPP/77 pa v gospodarskih sporih v pritožbi ni dovoljeno navajati novih dejstev, če pritožnik ne izkaže, da jih brez svoje krivde ni mogel navesti do konca glavne obravnave. Ker tega dolžnik ne zatrjuje, ugovora zastaranja v pritožbenem postopku pritožbeno sodišče ni moglo upoštevati. Tako se izkaže, da pritožbeni razlog ni podan.
Ker tudi v okviru uradnega preizkusa izpodbijane sodbe (2. odstavek 365. člena ZPP/77) pritožbeno sodišče ni zasledilo kršitev, na katere pazi po uradni dolžnosti, je pritožbo kot neutemeljeno zavrnilo in izpodbijano sodbo potrdilo (268. člen ZPP/77).