Legislator Case Law & Legislation
VSL sklep III Cpg 30/2000 ECLI:SI:VSLJ:2000:III.CPG.30.2000 AI generated

Appeal dismissed; creditor's claim fully rejected by administrator triggers mandatory court referral under ZPPSL.

Case Number VSL sklep III Cpg 30/2000
Court / Authority
Jurisdiction Slovenia (SI)
Decision Date
Outcome Dismissed

Legislator summary

AI generated

The appeal was dismissed, upholding the first-instance court's order to refer the creditor to a judicial proceeding. The creditor argued the administrator failed to fully reject their claim, but the court found the administrator had completely rejected the debt based on the hearing record. The court ruled that a full rejection automatically mandates a referral to a court for verification, making the first-instance decision legally correct.

Legislator headnote

AI generated

142. člen ZPPSL; 144. člen ZPPSL: When a bankruptcy administrator fully rejects a creditor's claim, the claim is deemed unproven, and the mandatory referral to a court or other authority for verification is the necessary procedural consequence.

Keywords

AI generated
bankruptcy administrator claim rejection mandatory referral ZPPSL procedure creditor's appeal court verification procedural obligation

Cited Legislation

AI generated
142. člen ZPPSL
144. člen ZPPSL
3. odst. 142. člen ZPPSL
1. in 3. odst. 144. člen ZPPSL
2. tč. 365. člen Zakona o pravdnem postopku
AI generated

Need to analyze how this precedent applies to your matter?

Cross-reference this judgment against statutes, commentaries, and subsequent citing case law inside Legislator AI.

Open in Legislator →

Full text

Pritožba se zavrne in se potrdi sklep sodišča prve stopnje.

[JEDRO]

Ker je bila upnikova terjatev v celoti prerekana, je ni moč šteti za ugotovljeno (arg. a contrario 3. odst. 142. čl. ZPPSL), napotitev na postopek pred sodiščem oz. drugim organom pa je nujna posledica takšne procesne situacije (144. čl. ZPPSL).

[OBRAZLOŽITEV]

Sodišče prve stopnje je z izpodbijanim sklepom napotilo upnika na ustrezni postopek zaradi ugotovitve, da prerekana terjatev upnika 149.420.134,00 SIT obstoji.

Proti sklepu sodišča prve stopnje se je upnik pravočasno pritožil zaradi smiselno uveljavljane kršitve postopka. Pritožbenemu sodišču smiselno predlaga, naj pritožbi ugodi in izpodbijani sklep razveljavi, ali pa naj ga spremeni.

Pritožba ni utemeljena.

Pritožbene trditve, češ da stečajni upravitelj ni prerekal upnikove terjatve oz. da je ni prerekal v celoti, nimajo opore v podatkih spisa. Iz zapisnika s prvega naroka za preizkus terjatev v stečajnem postopku nad dolžnikom P. I. d.d., ki je bil 2.2.2000, in predloženega seznama prijavljenih terjatev, ki je sestavni del tega zapisnika, je razvidno, da je stečajni upravitelj upnikovo terjatev pod zap. št. 55 v celoti prerekal. S tem v zvezi je treba pritožniku pojasniti še, da Zakon o prisilni poravnavi in stečaju (v nadaljevanju ZPPSL) nalaga stečajnemu upravitelju dolžnost, da se o vsaki prijavljeni terjatvi določno izjavi, ali jo priznava ali pa prereka (142. čl. ZPPSL), pri čemer pa ni potrebno, da bi stečajni upravitelj takšno svojo izjavo argumentiral. Takšne dolžnosti stečajni upravitelj nima, ker se v stečajnem postopku ne odloča o utemeljenosti razlogov za prerekanje: prerekanju terjatve namreč avtomatično sledi napotitveni sklep, s katerim se napoti bodisi upnika bodisi stečajnega upravitelja na ustrezen postopek pred sodiščem ali drugim organom za ugotovitev prerekane terjatve (144. čl. ZPPSL). Če pa bi se v tem postopku, ki ga mora napoteni začeti v sodno odrejenem prekluzivnem roku, izkazalo, da je stečajni upravitelj terjatev prerekal iz objestnosti (torej brez razlogov), stečajni senat odredi, da stroške postopka, ki sledi prerekanju terjatve, plača stečajni upravitelj.

Ker je bila upnikova terjatev v celoti prerekana (prim. zgoraj), je ni moč šteti za ugotovljeno (arg. a contrario 3. odst. 142. čl.

ZPPSL), napotitev na postopek pred sodiščem oz. drugim organom pa je nujna posledica takšne procesne situacije (144. čl. ZPPSL).

Pritožbeno sodišče je tako lahko preizkusilo le še, ali je sodišče prve stopnje odločilo pravilno, ko je napotilo na ugotavljanje prijavljene terjatve upnika, ali pa bi moralo napotiti stečajnega upravitelja (prim. 1. in 3. odst. 144. čl. ZPPSL), na kar smiselno opozarja pritožnik. Pri tem je ugotovilo, da je izpodbijani sklep tudi v tem pogledu pravilen. Iz prijave terjatve namreč ni razvidno, da bi upnik zanjo oz. za posamezne postavke v prijavi že pridobil izvršilni naslov, kar je edino relevantno za odločitev, ali sodišče napoti na ustrezen postopek ugotavljanja prerekane terjatve upnika ali stečajnega upravitelja.

Doslej razloženemu pritožbeno sodišče še dodaja, da bo upnik, če so postopki ugotavljanja posameznih postavk prerekane terjatve morda že v teku, te nadaljeval. Ne bo mu torej treba postopkov začeti znova.

Za odločanje o taksni oprostitvi, ki jo upnik predlaga v pritožbi, pa pritožbeno sodišče ni pristojno. O taksni oprostitvi odloča sodišče prve stopnje.

Glede na navedeno je pritožbeno sodišče odločilo, kot je razvidno iz izreka sklepa (2. tč. 365. čl. Zakona o pravdnem postopku - Ur.l. RS 26/99, ki se v stečajnem postopku smiselno uporablja na podlagi 15. čl. ZPPSL).