Legislator Case Law & Legislation
VSL sklep III Cpg 28/2000 ECLI:SI:VSLJ:2000:III.CPG.28.2000 AI generated

Appeal dismissed: late declaration of lien loses execution right but not underlying substantive property right in bankruptcy.

Case Number VSL sklep III Cpg 28/2000
Court / Authority
Jurisdiction Slovenia (SI)
Decision Date
Outcome Dismissed

Legislator summary

AI generated

The appellate court dismissed the appeal filed by a lienholder against a first-instance decision rejecting their late declaration of a lien in bankruptcy proceedings. The court found that while the lienholder failed to declare the right within the statutory deadline, this procedural error only deprived them of the right to request the transfer of the property in the bankruptcy process. Consequently, the court upheld the lower court's ruling, confirming that the substantive property right remains intact despite the loss of execution rights due to the delay.

Legislator headnote

AI generated

7th paragraph of Article 137 of the Bankruptcy and Liquidation Act; Article 143, paragraph 3 of the Bankruptcy and Liquidation Act: A late declaration of a lien results in the loss of the right to request the transfer of the property in bankruptcy proceedings, but does not extinguish the underlying substantive property right that serves as the legal basis for the lien.

Keywords

AI generated
bankruptcy procedure lien declaration substantive property right execution title statutory deadline procedural default transfer of property

Cited Legislation

AI generated
7th paragraph of Article 137 of the Bankruptcy and Liquidation Act
Article 143, paragraph 3 of the Bankruptcy and Liquidation Act
Article 15 of the Bankruptcy and Liquidation Act
Article 1, paragraph 498 of the New Code of Civil Procedure
Article 2, paragraph 365 of the New Code of Civil Procedure

Cited Case Law

AI generated
VSL, III Cpg 32/99
Supreme Court of the RS, ordinary session, 14.12.1995 - Dr. Janez Šinkovec and Drago Škerget
AI generated

Need to analyze how this precedent applies to your matter?

Cross-reference this judgment against statutes, commentaries, and subsequent citing case law inside Legislator AI.

Open in Legislator →

Full text

Pritožba se kot neutemeljena zavrne in se izpodbijani sklep potrdi.

[JEDRO]

Izločitveni upnik z zamudo roka za prijavo izločitvene pravice ne izgubi stvarne pravice, ki je pravni temelj izločitvene pravice, ampak le možnost zahtevati izročitev stvari v stečajnem postopku.

Izločitveni upnik lahko v stečajnem postopku pridobi izvršilni naslov za uresničitev izločitvene pravice, vendar le za pravočasno prijavljeno izločitveno pravico.

[OBRAZLOŽITEV]

Predsednica stečajnega senata prvostopnega sodišča je kot prepozno zavrgla upnikovo prijavo terjatve ("na sklenitev pogodbe o nakupu stanovanja").

J.S. se je zoper navedeni sklep pritožil kot "stečajni" oz.

"izločitveni" upnik. Uveljavljal je pritožbena razloga bistvene kršitve določb postopka in napačne uporabe zakona, predlagal pa razveljavitev izpodbijanega sklepa. Pri tem ni priglasil pritožbenih stroškov.

Pritožba ni utemeljena.

Iz vsebine vloge J.S. z dne 28.1.2000, naslovljene kot "prijava v stečajno maso", izhaja, da je J.S. prijavil terjatev na sklenitev pogodbe o nakupu (odkupu) stanovanja, ki jo je v denarju ovrednotil v znesku 737.136,40 SIT. Ker gre pri navedeni terjatvi za pravico zahtevati določeno izpolnitev, se pokaže, da je J.S. dejansko prijavil obligacijsko pravico (kar je pravilno ugotovilo tudi prvostopno sodišče), ne pa stvarne pravice.

Vendar pa to v obravnavani zadevi ni odločilnega pomena. Tudi če bi ocenili, da iz vsebine vloge z dne 28.1.2000 izhaja, da je J.S.

prijavil izločitveno pravico (kar bi bilo možno, saj iz vloge izhaja, da je predlagal, da se "stanovanje izloči iz stečajne mase"), to namreč ne bi vplivalo na zakonitost in pravilnost izpodbijanega sklepa. Čeprav začetek stečajnega postopka ne vpliva na obstoj izločitvene pravice, pa mora tudi izločitveni upnik svojo pravico (zahtevek na izročitev stvari (v konkretnem primeru stanovanja), ki je predmet izločitvene pravice) v tem postopku prijaviti (7. odst.

137. čl. ZPPSL), in sicer v roku iz 1. odst. 137. čl. ZPPSL. Če je o izločitveni pravici v teku pravdni postopek, pa mora v prijavi navesti tudi sodišče, pred katerim teče postopek, in označbo spisa (4. odst. 137. čl. ZPPSL).

Vendar pa zamuda roka za prijavo izločitvene pravice in zavrženje prepozne prijave (po 8. odst. 137. čl. ZPPSL) nimata za posledico izgube stvarne pravice, ki je pravni temelj izločitvene pravice, ampak imata za posledico samo izgubo možnosti zahtevati izročitev stvari (v konkretnem primeru stanovanja) v stečajnem postopku. Gl.

pravno mnenje VS RS, občna seja, 14.12.1995 - dr. Janez Šinkovec in Drago Škerget: "Zakon o finančnem poslovanju z uvodnimi pojasnili in Zakon o prisilni poravnavi, stečaju in likvidaciji s komentarjem", Založniška hiša Primath, Ljubljana 1999, str. 304, 19. (VSL, sklep III Cpg 32/99) - Renato Vrenčur: "Izguba pravic izločitvenih upnikov", Podjetje in delo 8/1996/XXII, str. 1364-1371. Tako se ni mogoče strinjati s stališčem J.S., da bi bilo kljub prepozni prijavi v stečajnem postopku izločitveno pravico treba obravnavati, ker naj bi bilo očitno, "da bo s pravnomočno sodbo stečajnemu" upniku šele nastala izvršljiva pravica". Izločitveni upnik sicer lahko v stečajnem postopku pridobi izvršilni naslov za uresničitev izločitvene pravice (3. odst. 143. čl. ZPPSL), vendar le za pravočasno prijavljeno izločitveno pravico. Stečajni upravitelj in upniki se namreč izjavijo le o takšni (pravočasno prijavljeni) izločitveni pravici (prim. 1. in 2. odst. 143. čl. ZPPSL). Gl. VSL, III Cpg 32/99. Zato je sodišče druge stopnje pritožbo J.S. kot neutemeljeno zavrnilo in potrdilo izpodbijani sklep (15. čl. ZPPSL v zvezi s 1. odst. 498. čl. in 2. tč. 365. čl. "novega" Zakona o pravdnem postopku (ZPP/99)). Glede na vse navedeno se namreč pokaže, da sklep o zavrženju prijave J.S. kot prepozne ni nezakonit niti nepravilen.