Appeal against default judgment dismissed; appeal against ruling to vacate judgment allowed due to procedural violation.

1.Pritožba zoper sklep se zavrne in se izpodbijani sklep potrdi.

2.Pritožbi zoper sodbo se ugodi, izpodbijana sodba se razveljavi in zadeva vrne sodišču prve stopnje v nov postopek.

3.Odločitev o stroških pritožbenega postopka v zvezi s pritožbo proti sodbi se pridrži za končno odločbo.

4.Tožeča stranka sama nosi stroške odgovora na pritožbo proti sklepu.

[JEDRO]

Razlogi, ki jih navaja tožena stranka v predlogu za vrnitev v prejšnje stanje, niso nenadni razlogi, ki bi toženi stranki oziroma njenemu pooblaščencu, ki bi se nameravala udeležiti obravnave, to preprečili.

Tožeča stranka je s pripravljalno vlogo deloma spremenila istovetnost prvotnega zahtevka (1.odst. 191. čl. ZPP/77): toženi stranki je očitala še "grobo kršitev materialne avtorske pravice" in zato zahtevala plačilo civilne kazni. Glede na to, da tožena stranka na naroku ni bila navzoča, bi moralo sodišče prve stopnje preložiti narok za glavno obravnavo in toženo stranko seznaniti s spremenjeno tožbo (7. odst. 190. čl. ZPP/77). Ker tega ni storilo, temveč je sledilo predlogu tožeče stranke, naj sodišče odloči s sodbo zaradi izostanka, je podana absolutna bistvena kršitev iz 7. tč. 2. odst. 354. čl. ZPP.

[OBRAZLOŽITEV]

Pritožbeno sodišče je postopek nadaljevalo po ZPP/77 na podlagi 1. odst. 498. čl. sedaj veljavnega ZPP (Ur.l. RS 26/99).

1.Z izpodbijanim sklepom je sodišče prve stopnje zavrnilo predlog tožene stranke za vrnitev v prejšnje stanje. Tako je odločilo, ker je presodilo, da tožena stranka ni zamudila naroka zaradi opravičljivega razloga.

Zoper sklep se je iz vseh pritožbenih razlogov pravočasno pritožila tožena stranka. Pritožbenemu sodišču predlaga, naj izpodbijani sklep razveljavi.

Pritožba ni utemeljena.

Pritožbeno sodišče se strinja s stališčem prvostopnega sodišča, da bi tožena stranka, če je bil zakoniti zastopnik zadržan, morala zagotoviti prisotnost pooblaščenca na glavni obravnavi ali vsaj vložiti odgovor na tožbo, da bi se tako izognila pravnim posledicam zamude naroka. Ni odveč poudariti, da je bila tožba toženi stranki vročena v odgovor že 4.2.1998, vendar na tožbo ni odgovorila. Vabilo na prvi narok za glavno obravnavo pa je bilo toženi stranki pravilno vročeno že 14.5.1998. Tožena stranka je imela tako dovolj časa, da bi svoje delovne obveznosti lahko prilagodila razpisani glavni obravnavi ali vsaj zagotovila navzočnost pooblaščenca na glavni obravnavi.

Razlogi, ki jih navaja tožena stranka v predlogu za vrnitev v prejšnje stanje, niso nenadni razlogi, ki bi toženi stranki oziroma njenemu pooblaščencu, ki bi se nameravala udeležiti obravnave, to preprečili.

Zakon o pravdnem postopku (v nadaljevanju ZPP) v 1. odst. 117. člena določa, da sodišče na predlog stranke, ki je zaradi zamude naroka ali roka za kakšno pravno dejanje izgubila pravico opraviti to dejanje, dovoli, da ga opravi kasneje, če spozna, da je stranka zamudila narok oziroma rok iz opravičljivega razloga. Tožena stranka pa glede na uvodoma opisano situacijo po prepričanju pritožbenega sodišča ni imela opravičljivega vzroka za zamudo naroka. Zato je pritožbeno sodišče pritožbo tožene stranke zoper sklep zavrnilo kot neutemeljeno in potrdilo sklep sodišča prve stopnje (2. tč. 380. čl. ZPP).

2.Z izpodbijano sodbo zaradi izostanka je sodišče prve stopnje odločilo, da je tožena stranka dolžna tožeči stranki plačati znesek 4.536.000,00 SIT z zakonitimi zamudnimi obrestmi od vložitve tožbe dne 17.12.1997 dalje do plačila ter ji povrniti pravdne stroške v višini 264.218,00 SIT z zakonitimi zamudnimi obrestmi od dne 9.9.1998 dalje do plačila.

Poleg predloga za vrnitev v prejšnje stanje je tožena stranka v zakonitem roku (podredno) vložila tudi pritožbo zoper sodbo zaradi izostanka zaradi bistvenih kršitev določb pravdnega postopka in napačne uporabe materialnega prava ter predlagala razveljavitev sodbe.

Tožeča stranka je na pritožbo odgovorila. Pritožbenemu sodišču je predlagala, naj pritožbo zavrne kot neutemeljeno.

Pritožba je utemeljena.

V tožbi, ki je bila vložena pri Okrožnem sodišču v Celju dne 17.12.1997, je tožeča stranka navedla, da je tožena stranka sama organizirala drugi mednarodni sadjarski sejem ter pri tem brez dovoljenja in plačila izkoristila celostno podobo sejma, ki je "avtorsko delo tožeče stranke". Po mnenju tožeče stranke je zato upravičena do odškodnine. Za materialne pravice za odtujeno celostno podobo je tožeča stranka zahtevala toliko, kolikor bi ji šlo, če bi tako celostno podobo izdelala za toženo stranko po naročilu in ji jo prodala ter to ovrednotila na 4.536.000,00 SIT. Na naroku za glavno obravnavo dne 9.9.1998 pa je tožeča stranka vložila v spis pripravljalno vlogo, v kateri je svoj tožbeni zahtevek oblikovala tako, da je kot tržno odmeno za sestavo celostne podobe, če bi jo toženi stranki prodala, zahtevala 1.684.200,00 SIT, za razliko do celotnega tožbenega zahtevka (2.851.800,00 SIT) pa je v skladu s 168. čl. Zakona o avtorskih in sorodnih pravicah zahtevala civilno kazen, ker naj bi tožena stranka grobo kršila njene materialne pravice.

Tožeča stranka je s to pripravljalno vlogo deloma spremenila istovetnost prvotnega zahtevka (1.odst. 191. čl. ZPP/77): toženi stranki je očitala še "grobo kršitev materialne avtorske pravice" in zato zahtevala plačilo civilne kazni. Glede na to, da tožena stranka na naroku ni bila navzoča, bi moralo sodišče prve stopnje preložiti narok za glavno obravnavo in toženo stranko seznaniti s spremenjeno tožbo (7. odst. 190. čl. ZPP/77). Ker tega ni storilo, temveč je sledilo predlogu tožeče stranke, naj sodišče odloči s sodbo zaradi izostanka, je podana absolutna bistvena kršitev iz 7. tč. 2. odst.

354. čl. ZPP in s tem razveljavitveni razlog iz 1. odst. 396. čl.

ZPP. Pritožbeno sodišče je zato odločilo, kot je razvidno iz 2. tč.

izreka tega sklepa.

V novem postopku bo moralo sodišče opisano pomanjkljivost odpraviti.

Sodišče naj bo ob ponovnem odločanju pozorno še na trditve tožeče stranke, da je sporna celostna podoba "avtorsko delo tožeče stranke", tožeča stranka pa je pravna oseba (prim. 10. čl. ZASP), in da naj bi drugi sadjarski sejem organiziral Zavod za šolstvo Slovenske Konjice, ki pa ni tožena stranka.

3.Odločitev o stroških pritožbenega postopka v zvezi s pritožbo proti sodbi temelji na 3. odst. 166. čl. ZPP/77. 4.Odločitev o stroških postopka v zvezi s pritožbo proti sklepu pa temelji na 1. odst. 155. čl. ZPP/77: odgovor na pritožbo proti sklepu v ZPP ni predviden (381. čl. ZPP/77).