Appeal dismissed; defendant barred from protection due to using unregistered shortened company name throughout proceedings.

Pritožba se zavrne in se potrdi sodba sodišča prve stopnje.

Vsaka stranka nosi svoje stroške pritožbenega postopka.

[JEDRO]

Po določilu 19. člena ZGD mora družba pri svojem poslovanju uporabljati firmo v obliki, v kakršni je vpisana v register, pri čemer se v register vpiše tudi skrajšana firma. Tožena stranka, ki se je ves čas postopka predstavljala s pomanjkljivo firmo (kakršna v sodni register ni vpisana) in s tem povzročila pri tožeči stranki pomanjkljivo popravo tožbe s firmo v skrajšani obliki, zgolj zaradi take pomanjkljive navedbe njene firme ne more uživati pravnega varstva.

[OBRAZLOŽITEV]

Z uvodoma citirano sodbo je prvostopno sodišče obdržalo v veljavi sklep o izvršbi Okrajnega sodišča v Ljubljani, opr. št. ... dne ... v 1. in 3. točki izreka in toženi stranki naložilo povračilo pravdnih stroškov tožeče stranke.

Zoper navedeno sodbo se je pravočasno pritožila tožena stranka, uveljavljala pa je pritožbena razloga bistvenih postopkovnih kršitev in zmotne uporabe materialnega prava ter predlagala, da pritožbeno sodišče izpodbijano sodbo razveljavi in zadevo vrne prvostopnemu sodišču v novo sojenje, podrejeno pa, da sodbo razveljavi in tožbo zavrže. Navedla je, da je zoper izvršilni sklep ugovarjala, ker ji je bil vročen, pa se ni nanašal nanjo. Ker je iz vtoževanih računov razvidno, da je dolžnik E.C., se glavne obravnave kljub prejetemu vabilu ni udeležila, sodišču pa je sporočila, da ni pasivno legitimirana. Tožeča stranka je tožbo popravila in kot toženo stranko navedla E. d.o.o. S tem, ko je sodišče dovolilo tako popravo tožbe, čeprav E. d.o.o. kot tak ni vpisan v sodni register, je bistveno kršilo določbe postopka. Sicer pa tožena stranka vloge tožeče stranke, s katero je popravila naziv tožene stranke, ni prejela, vtoževana računa pa je prejela šele s sklepom o izvršbi. Priglasila je pritožbene stroške.

Tožeča stranka je v odgovoru na pritožbo predlagala, da pritožbeno sodišče pritožbo zavrne in priglasila pritožbene stroške.

Pritožba ni utemeljena.

Iz podatkov v spisu izhaja, da je tožeča stranka v prvotnem izvršilnem predlogu toženo stranko (tedaj kot dolžnika), označila kot "E. c., podjetje za trženje in informatiko, Dunajska 106, Ljubljana" in navedla žiro račun dolžnika ... pri APPNI Ljubljana. Ugovor zoper izdani izvršilni sklep pa je podala družba s firmo E. d.o.o., Dunajska 106, Ljubljana, kar je razvidno tudi iz žiga te družbe na ugovoru. Že na tem mestu je opozoriti na protispisno trditev tožene stranke, da je sklepu o izvršbi ugovarjala, ker se ni nanašal nanjo.

Razlogov za ugovor namreč tožena stranka v njem (list. št. 5) ni navedla. Tudi vsa sodna pisanja, naslovljena na E. c. d.o.o., Dunajska 106, Ljubljana, so bila vročena družbi s firmo E. d.o.o. (na vročilnicah je žig te družbe). Ne gre prezreti tudi sporočila APP RS, Podružnice Ljubljana (list. št. 12a), da je imetnik žiro računa s številko ... družba s firmo E., podjetje za trženje in informatiko d.o.o., Dunajska 106, Ljubljana. Slednja je s to firmo tudi vpisana v sodni register v vložku št. ... Okrožnega sodišča v Ljubljani, v poslovnem prometu pa je očitno ves čas nastopala s skrajšano firmo E.

d.o.o., Dunajska 106, Ljubljana, kar izkazujejo že zgoraj omenjene listine v spisu (vročilnice in ugovor, vložen zoper izvršilni sklep).

Tudi pritožbi priloženo pooblastilo za zastopanje tožene stranke (priloga B1) je opremljeno z žigom družbe E. d.o.o., Dunajska 106, Ljubljana, ki ga očitno uporablja družba E., podjetje za trženje in informatiko d.o.o., Ljubljana, Dunajska 106. Nobenega dvoma torej ni, da je ves čas postopka nastopala kot tožena stranka E., podjetje za trženje in informatiko d.o.o., Ljubljana, ki se je sama v njem predstavljala s skrajšano firmo E. d.o.o., Ljubljana, Dunajska 106, čeprav kot taka s skrajšano firmo po njenih lastnih pritožbenih trditvah ni vpisana v sodni register.

Po določilu 19. člena ZGD mora družba pri svojem poslovanju uporabljati firmo v obliki, v kakršni je vpisana v register, pri čemer se v register vpiše tudi skrajšana firma. Tožena stranka, ki se je ves čas postopka predstavljala s pomanjkljivo firmo (kakršna v sodni register ni vpisana) in s tem povzročila pri tožeči stranki pomanjkljivo popravo tožbe s firmo v skrajšani obliki, zgolj zaradi take pomanjkljive navedbe njene firme ne more uživati pravnega varstva. Na zakonitost in pravilnost izpodbijane sodbe prvostopnega sodišča pa njena označba s skrajšano obliko firme, s katero se pri poslovanju sama predstavlja, očitana pomanjkljivost ni vplivala.

Očitno nepopolna navedba tožene stranke s firmo v skrajšani obliki ne predstavlja nobene bistvene postopkovne kršitve iz 354. člena ZPP (tako stališče je zavzelo tudi Vrhovno sodišče RS v zadevi III Ips 82/96).

Na pravilnost in zakonitost izpodbijane sodbe ne vpliva niti pritožbena trditev, da pripravljalne vloge tožeče stranke, v kateri je tožeča stranka popravila naziv tožene stranke, ni prejela. Kot izhaja iz spisovnega gradiva, je bila na narok za glavno obravnavo z dne 22.10.1998 vabljena tožena stranka po popravljeni tožbi (povratnica pri list. št. 15). Na prejeto vabilo se je odzvala z dopisom z dne 19.10.1998 (list. št. 16), da v subjektivno spremembo tožbe ne privoli. Navedeno kaže, da je bila s popravo tožbe, ki jo je zmotno interpretirala kot subjektivno spremembo tožbe, seznanjena, ne glede na to, da pripravljalne vloge tožeče stranke sicer ni prejela.

Prvotno navedena tožena stranka s firmo E. c., podjetje za trženje in informatiko d.o.o., Ljubljana, Dunajska 106, nikdar ni bila vpisana v sodni register, zato je več kot očitno, da je tožeča stranka firmi tožene stranke tako v predlogu za izvršbo kot tudi v vtoževanih računih (prilogi A3, A4) k fantazijskemu imenu tožene stranke "E." pomotoma dodala še besedo "C.". Iz zgoraj navedenih razlogov zato vtožena računa nista izgubila svoje verodostojnosti. Pritožbeni očitek o nedopustnem popravljanju verodostojnih listin se tako izkaže kot nerelevanten.

Ker izrecno uveljavljani pritožbeni razlogi niso podani, prav tako ne tisti, na katere mora pritožbeno sodišče paziti po uradni dolžnosti (2. odstavek 365. člena ZPP), je bilo potrebno pritožbo zavrniti in potrditi sodbo sodišča prve stopnje (368. člen ZPP).

Izrek o pritožbenih stroških temelji na 1. odstavku 166. člena v zvezi s 1. odstavkom 154. člena in 155. členom ZPP. Ker tožena stranka s pritožbo ni uspela, z odgovorom na pritožbo pa tožeča stranka tudi ni prispevala k boljši razjasnitvi zadeve, je pritožbeno sodišče odločilo, da vsaka stranka nosi svoje stroške pritožbenega postopka.

Določila ZPP/77 je pritožbeno sodišče uporabilo na podlagi 1. odstavka 498. člena ZPP (Ur. l. SRS 26/99).