Legislator Case Law & Legislation
DE FR IT EN
Analyze in Legislator
VSL sklep I Cpg 332/2000 ECLI:SI:VSLJ:2000:I.CPG.332.2000 AI generated

Appeal dismissed; new interim motion fails if it merely restates facts from the first rejected motion.

Case Number VSL sklep I Cpg 332/2000
Court / Authority
Jurisdiction Slovenia (SI)
Decision Date
Outcome Dismissed
Open official source Machine-readable Markdown (.md)

Legislator summary

AI generated

The High Court dismissed the appellant's appeal against a first-instance decision rejecting a second interim motion for payment of rent. The appellant argued for the revocation of the first ruling, claiming the new motion presented new facts, but the court found the new motion only concretized subjective arguments regarding the same historical events. The court held that allowing such new motions would circumvent the finality of the first decision, as the facts relied upon must remain protected against new submissions that do not alter the objective factual situation.

Legislator headnote

AI generated

2. odst. 365. čl. ZPP; 15. čl. ZIZ: A new application for interim relief is inadmissible if it relies solely on facts existing at the time of the first application, as this would circumvent the finality of the first decision; only objective changes in the factual situation justify a new application.

Keywords

AI generated
interim relief finality of decision new application circumvention of finality subjective novelty objective facts ZPP 1999

Cited Legislation

AI generated
2. tč. 365. čl. ZPP/99
15. čl. ZIZ
"novega" Zakona o pravdnem postopku (ZPP/99) v zvezi s 15. čl. ZIZ pritožbo tožeče stranke kot neutemeljeno zavrnilo in izpodbijani sklep potrdilo.
2. odst. 270. čl. ZIZ
2. odst. 278. čl. ZIZ
Sodišče prve stopnje je namreč pravilno upoštevalo uveljavljano dejansko stanje kot historični dogodek (praemisa minor), na katero je nato pravilno uporabilo materialno pravo (praemisa maior), le da se je pri tem namesto na 2. odst. 278. čl. ZIZ očitno po pomoti sklicevalo na 2.

Cited Case Law

AI generated
VSL sklep I Cpg 306/99
AI generated
VDSS sklep Pdp 1039/2003
Appeal dismissed; temporary order rejected due to lack of claim probability and incorrect termination date calculation.
VSL sklep I Cpg 1066/2010
Appeal dismissed; court held tax liability arose when enforcement file arrived, not when revocation became final. The appellant failed to request payment deferral in time. The court rejected the argument that the tax obligation only arose upon the finality of the revocation decision. The court found the first-instance court's factual error did not affect the outcome. The appellant was informed of the objection and thus knew of the tax obligation. The court ruled that the tax obligation arose when the enforcement file arrived at the court. The appellant failed to request payment deferral within the correct timeframe. The court dismissed the appeal and confirmed the first-instance decision. The appellant was informed of the objection and thus knew of the tax obligation. The court ruled that the tax obligation arose when the enforcement file arrived at the court. The appellant failed to request payment deferral within the correct timeframe. The court dismissed the appeal and confirmed the first-instance decision.
VSL sodba II Cp 890/99
Tenant's appeal dismissed; forced sale price protects against damages for breach of contract.
VSL sodba I Cpg 680/2000
Appeal allowed: Court reversed first instance for failure to allow defense on inadmissible evidence and misapplication of unjust enrichment law.
VSL sklep II Cp 2357/2010
Appeal dismissed because service of judgment to debtor's attorney was invalid after personal bankruptcy proceedings commenced.

Need to analyze how this precedent applies to your matter?

Cross-reference this judgment against statutes, commentaries, and subsequent citing case law inside Legislator AI.

Open in Legislator →

Full text

Pritožba se kot neutemeljena zavrne in se izpodbijani sklep potrdi.

[JEDRO]

Če bi stranka v novem predlogu za začasno odredbo lahko navajala dejstva, ki so obstajala že v času prvega predloga, bi to pomenilo obid pravnomočnosti sklepa o prvem predlogu. Dejstva, na katera se opira prvi sklep o začasni odredbi, morajo biti namreč zavarovana zoper nove (drugačne) navedbe v novem predlogu, ki pomenijo zgolj uveljavljanje subjektivnih novot, ne pa objektivnih.

[OBRAZLOŽITEV]

Sodišče prve stopnje je s sklepom z dne 26.1.2000, opr. št. VIII Pg 84/99-12, zavrglo predlog tožeče stranke za izdajo začasne odredbe na plačilo najemnine po pogodbi o zakupu in izvajanju sejemskih dejavnosti z dne 2.9.1998 na žiro račun Okrožnega sodišča v Ljubljani (in ne na račun tožene stranke), saj je o takem predlogu odločilo že s sklepom z dne 17.11.1999, opr. št. VIII Pg 84/99-7 (2. tč. izreka).

Tožeča stranka se je proti prvonavedenemu sklepu pritožila.

Uveljavljala je pritožbena razloga bistvene kršitve določb pravdnega postopka in zmotne ugotovitve dejanskega stanja, predlagala pa razveljavitev izpodbijanega sklepa z vrnitvijo zadeve prvostopnemu sodišču v novo odločanje. Pri tem ni priglasila pritožbenih stroškov.

Pritožba ni utemeljena.

Tožeča stranka je s predlogoma z dne 12.10.1999 (redna št. 2) in z dne 22.12.1999 (redna št. 9) uveljavljala po predmetu in po obsegu identično začasno odredbo, in sicer na plačilo najemnine po pogodbi o zakupu in izvajanju sejemske dejavnosti z dne 2.9.1998 na žiro račun Okrožnega sodišča v Ljubljani (in ne na račun tožene stranke), s tem da je tako prvi kot drugi predlog temeljila na obstoju nevarnosti, da bo tožena stranka brez izdaje začasne odredbe onemogočila ali precej otežila izterjavo denarne terjatve, s tem da bo svoje premoženje oz.

svoja sredstva odtujila, jih skrila ali kako drugače z njimi razpolagala (2. odst. 270. čl. Zakona o izvršbi in zavarovanju (ZIZ)).

Edina razlika med prvim in drugim predlogom je v tem, da je tožeča stranka v predlogu z dne 22.12.1999 obstoj nevarnosti (zatrjevane v predlogu z dne 12.10.1999 (list. št. 16)) konkretizirala z izvedenskim mnenjem z dne 16.12.1999 (priloga A/8), pri katerem gre za zasebno izvedensko mnenje, saj je tožeča stranka sama najela izvedenca, ki je na podlagi analize poslovanja in bilančnih postavk tožene stranke podal mnenje o njenih računovodskih izkazih; tožeča stranka pa je to mnenje predložila sodišču, ki ga je sprejelo kot njene (strokovne) navedbe.

Te navedbe (v predlogu z dne 22.12.1999) torej predstavljajo dopolnitev navedb iz predloga z dne 12.10.1999, saj tožeča stranka ni navedla nobenih dejanskih okoliščin, ki bi kazale na to, da se je obravnavano dejansko stanje spremenilo tako, da bi opravičevalo izdajo že predlagane in zavrnjene začasne odredbe (prim. sklep Višjega sodišča v Ljubljani z dne 19.3.1999, opr. št. I Cpg 306/99).

Uveljavljala je namreč subjektivne (ne pa objektivne) novote, vezane na že uveljavljano dejansko stanje, historični dogodek oz. časovno obdobje 1994 - 1998. Ker v novem predlogu za začasno odredbo ni dopustno navajati dejstev, ki so obstajala že ob vložitvi prvega predloga, da bi tako sodišče prišlo do drugačne ugotovitve dejanskega stanja, ker morajo biti torej dejstva, na katera se opira odločba, zavarovana zoper nove (drugačne) navedbe, se pokaže, da je sodišče prve stopnje pravilno razumelo bistvo vezanosti na elemente prvega (zavrnilnega) sklepa o začasni odredbi in da z zavrženjem drugega predloga pravilno ni dovolilo, da bi se obšla pravnomočnost sklepa o zavrnitvi prvega predloga.

Zato je sodišče druge stopnje na podlagi 2. tč. 365. čl. "novega" Zakona o pravdnem postopku (ZPP/99) v zvezi s 15. čl. ZIZ pritožbo tožeče stranke kot neutemeljeno zavrnilo in izpodbijani sklep potrdilo. Sodišče prve stopnje je namreč pravilno upoštevalo uveljavljano dejansko stanje kot historični dogodek (praemisa minor), na katero je nato pravilno uporabilo materialno pravo (praemisa maior), le da se je pri tem namesto na 2. odst. 278. čl. ZIZ očitno po pomoti sklicevalo na 2. odst. 178. čl. ZIZ. Pri tem pa tudi ni zagrešilo nobene od uradoma upoštevnih (absolutnih) bistvenih postopkovnih kršitev.