Legislator Case Law & Legislation
Sklep II Ips 281/97 ECLI:SI:VSRS:1998:II.IPS.281.97 AI generated

Appeal dismissed because prior settlement of the same dispute precludes further litigation on the contract's validity.

Case Number Sklep II Ips 281/97
Court / Authority
Jurisdiction Slovenia (SI)
Decision Date
Outcome Dismissed

Legislator summary

AI generated

The Supreme Court of Slovenia rejected the appeal against a first-instance dismissal of the plaintiff's lawsuit. The court found that a judicial settlement regarding the same subject matter had already been concluded before the current lawsuit was filed. Consequently, the court held that the existence of this prior settlement legally barred any further adjudication of the contract's validity.

Legislator headnote

AI generated

323. člen ZPP; 393. člen ZPP: A prior judicial settlement on the subject matter of a lawsuit precludes the court from ruling on the validity of the underlying legal act, thereby dismissing the subsequent lawsuit as inadmissible.

Keywords

AI generated
judicial settlement res judicata inadmissible lawsuit prior settlement contract validity civil procedure dispute resolution

Cited Legislation

AI generated
AI generated

Need to analyze how this precedent applies to your matter?

Cross-reference this judgment against statutes, commentaries, and subsequent citing case law inside Legislator AI.

Open in Legislator →

Full text

Revizija se zavrne kot neutemeljena.

[JEDRO]

Sodna poravnava o predmetu tožbe, sklenjena pred vložitvijo le-te, ima za posledico zavrženje tožbe.

[OBRAZLOŽITEV]

Sodišče prve stopnje je tožbo, ki sta jo vložila tožnika, zavrglo ob ugotovitvi, da je o predmetu pravde bila že prej sklenjena sodna poravnava. Pritožbo tožnikov je sodišče druge stopnje zavrnilo kot neutemeljeno in sklep sodišča prve stopnje potrdilo.

Proti tej odločitvi vlaga tožeča stranka revizijo z vsebinsko navedbo revizijskih razlogov po določbi 385. člena ZPP in predlaga njeno razveljavitev ter razveljavitev sklepa sodišča prve stopnje in vrnitev zadeve sodišču prve stopnje v novo odločanje. Vztraja pri tem, da je pogodba o prodaji nepremičnine simulirana in nična. Zato se o ničnem pravnem poslu ni mogoče poravnati. Tožbi tožeče stranke z dne 27.1.1992 in 7.11.1995 nista identični. Nižji sodišči bi morali zavzeti stališče do veljavnosti pogodbe o nakupu dela stanovanjske hiše z dne 5.4.1986 in do trditev o tem, da je bil prodan tudi kletni prostor.

Tožena stranka na revizijo ni odgovorila, Državno tožilstvo Republike Slovenije pa se o njej ni izjavilo (tretji odstavek 390. člena ZPP, zakona o pravdnem postopku).

Revizija ni utemeljena.

Ugotovitve o poteku postopka v tej zadevi slede iz podatkov spisa. Toženca sta proti tožnikoma vložila tožbo na izročitev kleti v stanovanjski hiši, L., G., tožnika pa sta z nasprotno tožbo, ki je kasneje bila samostojno obravnavana, zahtevala, da se ugotovi, da je kupna pogodba med pravdnima strankama z dne 5.4.1986 za solastni del stanovanjske hiše v L., G. (kamor naj bi spadala tudi klet) navidezna in nima pravnega učinka. Sodišče prve stopnje je po dne 10.9.1996 opravljeni glavni obravnavi to tožbo zavrglo. Sklicevalo se je na podatke svojega pravdnega spisa opr. št. I P 412/87, iz katerih sledi, da sta pravdni stranki v pravdi, v kateri sta tožnika že s tožbo z dne 8.7.1987 zahtevala razveljavitev prej navedene kupne pogodbe, sklenili dne 18.5.1988 poravnavo, s katero sta tožnika veljavnost kupne pogodbe z dne 5.4.1986 priznala (tudi v obsegu kletnega prostora). S tem je bila pravda končana. Sodišče druge stopnje ugotavlja, da je "s sodno poravnavo preciziran predmet kupne pogodbe z dne 5.4.1986, katere razveljavitev uveljavljata tožnika v predmetni pravdi". Iz dejanskih ugotovitev izpodbijanega sklepa (ki se pokrivajo s podatki spisa) tudi sledi, da sodna poravnava z dne 18.5.1988 kasneje ni bila razveljavljena. O predmetu tožbe je bila torej prej sklenjena sodna poravnava (323. člen ZPP), zaradi česar je odločitev o zavrženju tožbe utemeljena.

Revizijska navedba, da naj bi poravnava z dne 18.5.1988 bila nična, ker je tudi pogodba z dne 5.4.1986 navidezna in nična, je notranje protislovna. S sodno poravnavo sta namreč tožnika priznala prav to, da je kupna pogodba z dne 5.4.1986 v njenem celotnem obsegu veljavna in zavezujoča.

Neutemeljno revizijo je bilo zato treba zavrniti (393. člen ZPP).