Appeal dismissed; court summons delivery proven by public document overrides claim of non-receipt.
Legislator summary
AI generatedThe appellate court dismissed the appeal against a first-instance judgment ordering payment of debts and legal costs. The appellant argued that the court held a hearing in their absence because they never received the summons, claiming a fundamental procedural violation. The court rejected this, ruling that the signed delivery certificate constitutes a public document whose evidentiary force cannot be overturned by mere assertions of non-receipt.
Legislator headnote
AI generated230. člen ZPP/77; 354. člen ZPP/77: A public document certifying service of process establishes delivery as fact, and claims of non-receipt cannot overcome its evidentiary force to justify a hearing in absentia.
Keywords
AI generatedCited Legislation
AI generatedRelated Decisions
AI generatedFull text
Pritožba se zavrne in se potrdi sodba sodišča prve stopnje.
[JEDRO]
Tisti del potrdila o vročitvi, ki ga je sestavilo sodišče, namreč vsebina sodne pošiljke, je javna listina (230. čl. ZPP/77). Dokazne moči javne listine pa zgolj trditve pritožnice, češ da vabila na narok ni prejela, ne morejo omajati (prim. 3. odst. 230. čl. ZPP/77). Da je tožena stranka prejela 18.3.1999 sodno pošiljko, naslovljeno nanjo, pa potrjuje, kot je bilo že zapisano, zlasti njen žig na potrdilu. Drugačne zgolj pavšalne pritožbene trditve, ne morejo vzbuditi dvoma v to okoliščino.
[OBRAZLOŽITEV]
Sodišče prve stopnje je z izpodbijano sodbo ohranilo v veljavi sklep o izvršbi Okrajnega sodišča v Ljubljani, opr. št. V Ig 770/96 z dne 22.4.1996 v 1. in 3. točki izreka, ki se nanaša na terjatve na podlagi računov št. 5231 z dne 7.10.1995, št. 5291 z dne 30.11.1995 in št. 9100 z dne 20.10.1995, ki znašajo v skupnem znesku 481.658,30 SIT. Sodišče je toženi stranki naložilo plačilo pravdnih stroškov v višini 54.389,00 SIT z zakonitimi zamudnimi obrestmi.
Proti sodbi sodišča prve stpnje se pritožuje tožena stranka zaradi bistvenih kršitev določb pravdnega postopka. V pritožbi navaja, da je sodišče svojo odločitev oprlo na predpostavko, da je bila tožena stranka pravilno vabljena. Vendar pa tožena stranka vabila na glavno obravnavo ni prejela, zaradi česar meni, da je podana bistvena kršitev določb pravdnega postopka. Tožena stranka sodišču druge stopnje predlaga razveljavitev prvostopenjske sodbe in vrnitev zadeve v novo sojenje.
Tožeča stranka na pritožbo ni odgovorila.
Pritožba ni utemeljena.
Pritožbeno sodišče je nadaljevalo postopek po določbah Zakona o pravdnem postopku iz leta 1977 (ZPP/77) na podlagi 1. odst. 498. čl.
sedaj veljavnega Zakona o pravdnem postopku (Ur. l. RS 26/99).
Pritožbeno sodišče je izpodbijano sodbo preizkusilo v mejah pritožbenih navedb in po uradni dolžnosti ter ugotovilo, da ni podana nobena izmed absolutnih bistvenih kršitev določb pravdnega postopka iz drugega odstavka 354. člena ZPP/77. Potrdilo o vročitvi vabila na glavno obravnavo dne 2.4.1999 toženi stranki, ki je v spisu (pripeto na listovno številko 8), je podpisano, na njemu pa je tudi žig tožene stranke. Iz potrdila izhaja, da je bilo vabilo na glavno obravnavo, ki je bila 2.4.1999, toženi stranki vročeno 18.3.1999. Potrdilo o vročitvi potrjuje dejstvo, da je bila tega dne sodna pošiljka toženi stranki vročena pravilno in sicer v skladu z določbo 134. člena ZPP/77, ki ureja način vročanja pravnim osebam.
Tisti del potrdila o vročitvi, ki ga je sestavilo sodišče, namreč vsebina sodne pošiljke, je javna listina (230. čl. ZPP/77). Dokazne moči javne listine pa zgolj trditve pritožnice, češ da vabila na narok ni prejela, ne morejo omajati (prim. 3. odst. 230. čl. ZPP/77).
Da je tožena stranka prejela 18.3.1999 sodno pošiljko, naslovljeno nanjo, pa potrjuje, kot je bilo že zapisano, zlasti njen žig na potrdilu. Drugačne zgolj pavšalne pritožbene trditve, ne morejo vzbuditi dvoma v to okoliščino.
Ker je tako treba šteti, da je bila tožena stranka pravilno vabljena, je sodišče prve stopnje lahko opravilo glavno obravnavo v odsotnosti tožene stranke (295. čl. ZPP/77). Očitane absolutne bistvene kršitve iz 7. tč. 2. odst. 354. čl. ZPP/77 pa ni.
Izrecno uveljavljani pritožbeni razlog tako ni podan.
Na ugotovljeno dejansko stanje je sodišče prve stopnje tudi pravilno uporabilo materialno pravo. Tožena stranka nastanku obveznosti ni ugovarjala, njenega prenehanja zaradi nadomestne izpolnitve pa ni dokazala.
Glede na navedeno je pritožbeno sodišče odločilo, kot je razvidno iz izreka sodbe (368. čl. ZPP/77).