Legislator Case Law & Legislation
DE FR IT EN
Analyze in Legislator
VSL sodba I Cpg 1062/99 ECLI:SI:VSLJ:2000:I.CPG.1062.99 AI generated

Appeal dismissed; court upheld first instance finding of no oral interest waiver agreement based on witness testimony.

Case Number VSL sodba I Cpg 1062/99
Court / Authority
Jurisdiction Slovenia (SI)
Decision Date
Outcome Dismissed
Open official source Machine-readable Markdown (.md)

Legislator summary

AI generated

The appellate court dismissed the appeal, confirming the first instance judgment which partially granted the plaintiff's claim for interest and costs. The defendant argued that the court erred in fact-finding by concluding no oral agreement to waive interest existed, despite witness testimonies. The court rejected this, stating the first instance correctly evaluated witness statements and found no evidence of a mutual agreement to forgive interest.

Legislator headnote

AI generated

Zakon o postopku pri civilnih tožbah; Sodišče druge stopnje mora po uradni dolžnosti preveriti bistvene kršitve postopka, vendar je lahko ugotovitev dejanskega stanja in uporaba materialnega prava pravilne, če so razlogi prepričljivi in jasni.

Keywords

AI generated
civil appeal oral agreement interest waiver witness testimony burden of proof costs allocation appellate review

Cited Legislation

AI generated
368. čl. ZPP
Zato je pritožbo zavrnilo in potrdilo izpodbijano sodbo (368. čl. ZPP).
166. čl. ZPP
čl. ZPP v zvezi s prvim odst.
154. čl. ZPP
AI generated
VSL Sodba I Cp 427/2018
Appeal court dismisses claim for maintenance of shared property use, ruling it does not constitute deprivation or enrichment. The court found the first-instance judgment erred in applying material law principles regarding usage rights. Consequently, the claim for payment of usage fees was fully rejected. The appellant must pay the respondent's legal costs. The court held that the claim for payment of usage fees was fully rejected because the first-instance court erred in applying material law principles regarding usage rights, and the appellant must pay the respondent's legal costs. The court held that the claim for payment of usage fees was fully rejected because the first-instance court erred in applying material law principles regarding usage rights, and the appellant must pay the respondent's legal costs.
VSL Sodba II Cp 391/2018
Appeal granted; first-instance judgment reversed regarding enforcement order due to failure to prove chimney closure.
VSC sklep Cp 1888/2006
Appeal dismissed; defendant's pre-litigation passivity justified necessary lawsuit under ZPP Art. 157.
VSL Sklep II Cp 1391/2020
Appeal court partially allowed appeal, awarding plaintiff partial costs due to unequal litigation expenses despite equal success.
VSRS Sklep II DoR 109/2019
Supreme Court rejects review application regarding oral vs written lawyer fee agreements under ZPP Art. 367a.3.1. and 367c.2.

Need to analyze how this precedent applies to your matter?

Cross-reference this judgment against statutes, commentaries, and subsequent citing case law inside Legislator AI.

Open in Legislator →

Full text

Pritožba se zavrne in se izpodbijana sodba (3. in 5. tč. izreka) potrdi.

Pritožnik nosi sam svoje pritožbene stroške.

[JEDRO]

Na podlagi izvedenih dokazov je bilo ugotovljeno, da stranki nista sklenili ustnega dogovora o odpustu obresti.

[OBRAZLOŽITEV]

Sodišče prve stopnje je s sodbo, ki jo s pritožbo izpodbija tožena stranka, delno ugodilo tožbenemu zahtevku in toženi stranki naložilo v plačilo 343.026,00 SIT z zakonitimi zamudnimi obrestmi in 8.000,00 SIT izvršilnimi stroški ter po delnem priznanju pravdnih stroškov obema pravdnima strankama in njihovem medsebojnem pobotanju tožeči stranki naložilo v plačilo 56.446,00 SIT pravdnih stroškov.

Tožena stranka s pritožbo uveljavlja pritožbeni razlog zmotne ugotovitve dejanskega stanja in posledično nepravilno uporabo materialnega prava. Predlaga, da pritožbeno sodišče sodbo v izpodbijanem delu tako spremeni, da tožbeni zahtevek tudi v preostalem delu zavrne.

Pritožba je bila vročena tožeči stranki, ki odgovora na pritožbo ni vložila.

Pritožba ni utemeljena.

Sodišče druge stopnje ugotavlja, da ni utemeljen pritožbeni razlog zmotne ugotovitve dejanskega stanja in zato tudi ne pritožbeni razlog nepravilne uporabe materialnega prava. Sodišče prve stopnje je pravilno ocenilo izpovedi zaslišanih prič in ima sodba glede tega prepričljive in jasne razloge, ki jih pritožbene navedbe ne morejo omajati. Na podlagi ocene izpovedi prič L. in D. je dovolj prepričljivo obrazložilo, zakaj njuni sicer dokaj skladni izpovedbi nista prepričljivi in zakaj kljub temu zaključuje, da dogovor o odpisu obresti med pravdnima strankama ni bil sklenjen. Sodišče prve stopnje je povsem pravilno ocenilo pomen izpovedbe priče K. in pravilno zaključilo, kakšen pomen ima njegova izjava "da je tožena stranka že takrat predlagala, da se obresti odpišejo, jaz pa sem vztrajal, da šele takrat, ko bo glavnica plačana". Zato je pravilno zaključilo, da med pravdnima strankama ni bil dosežen dogovor o odpisu obresti. Sodišče druge stopnje se z dokazno oceno sodišča prve stopnje v celoti strinja, zato pritožba neutemeljeno zatrjuje, da so izjave zaslišanih prič imele drugačen pomen, kot jim ga je pripisalo sodišče in zato tudi neutemeljeno zatrjuje, da je bila med pravdnima strankama sklenjena pogodba s pogojem. Dejansko stanje je bilo tako pravilno ugotovljeno in na takšno dejansko stanje je sodišče prve stopnje tudi materialno pravo pravilno uporabilo, ko je tožbenemu zahtevku delno ugodilo. Sodišče prve stopnje tudi ni storilo bistvenih kršitev določb pravdnega postopka, na katere mora paziti sodišče druge stopnje po uradni dolžnosti. Zato je pritožbo zavrnilo in potrdilo izpodbijano sodbo (368. čl. ZPP).

Tožena stranka s pritožbo ni uspela, zato mora sama nositi stroške te pritožbe (prvi odst. 166. čl. ZPP v zvezi s prvim odst. 154. čl.

ZPP).