Legal entity restructured before Housing Act; ownership of apartments acquired only after Act's enactment, triggering mandatory sale obligations.

Pritožba tožene stranke se zavrne kot neutemeljena in se p o t r d i izpodbijana sodba sodišča prve stopnje.

[JEDRO]

Četudi se je pravna oseba statusno preoblikovala in postala zasebna delniška družba še pred uveljavitvijo Stanovanjskega zakona, je ne glede na to, postala lastnica do tedaj družbenih stanovanj šele z uveljavitvijo SZ, zaradi česar je bila dolžna ta stanovanja prodati takratnim imetnikom stanovanjske pravice in dele prejetih kupnin odvajati skladno s 130. členom SZ.

[OBRAZLOŽITEV]

Z izpodbijano sodbo je sodišče prve stopnje sklep o izvršbi Okrajnega sodišča v Novi Gorici z dne 27.12.1995, opr.št. Ig 2351/95, deloma vzdržalo v veljavi tako, da mora tožena stranka plačati tožeči stranki znesek v višini 3.203.617,20 SIT z zakonitimi zamudnimi obrestmi od 21.12.1995 do plačila ter stroške izvršilnega postopka v višini 78.242,00 SIT z zakonitimi zamudnimi obrestmi od 27.12.1995 do plačila, v ostalem delu, to je za znesek 10.255,00 SIT ter za zakonite zamudne obresti od tega zneska od 21.12.1995 do plačila, pa je ta sklep o izvršbi razveljavilo in zahtevek tožeče stranke zavrnilo. Hkrati je toženi stranki naložilo plačilo pravdnih stroškov tožeče stranke v znesku 208.948,00 SIT z zakonitimi zamudnimi obrestmi od 20.9.1999 do plačila, v 8 dneh. V obrazložitvi je navedlo, da je tožena stranka ob uveljavitvi Stanovanjskega zakona postala lastnica stanovanj, katere je bila dolžna prodajati imetnikom stanovanjske pravice po pogojih navedenega zakona, dele prejetih kupnin pa odvajati tožeči stranki.

Proti navedeni sodbi je tožena stranka po svoji pooblaščenki vložila pritožbo iz vseh pritožbenih razlogov in predlagala njeno razveljavitev in vrnitev sodišču prve stopnje v ponovno odločanje. V pritožbi zatrjuje, da je bilo preoblikovanje tožene stranke izvršeno pred uveljavitvijo Stanovanjskega zakona, da je bil na podlagi sklepa skupščine z dne 21.12.1990 in po pogodbi z dne 28.12.1990 družbeni kapital iz naslova stanovanjskega sklada prenešen na drugo družbo in da je stanovanje predhodno po realni ceni kupila od tretje osebe, poleg tega pa prodaja stanovanj ni bila opravljena po Stanovanjskem zakonu, ampak na podlagi sklepa upravnega odbora.

Pritožba tožene stranke ni utemeljena.

Pritožbeno sodišče ugotavlja, da je sodišče prve stopnje v obravnavani zadevi dejansko stanje glede vseh bistvenih okoliščin pravilno in popolno ugotovilo in nanj tudi pravilno uprabilo materialno pravo, pri tem pa ni zagrešilo nobenih takšnih kršitev določb postopka, ki bi jih pritožbeno sodišče moralo upoštevati po uradni dolžnosti. Pritrditi je treba stališču prvostopnega sodišča, da statusno preoblikovanje in spremembe lastništva tožene stranke, do katerega je prišlo še pred uveljavitvijo Stanovanjskega zakona (SZ), ni učinkovalo na lastninski status njenih sredstev; tožena stranka je zato postala lastnica stanovanj šele z uveljavitvijo SZ. Slednji jo je zavezoval tako k prodaji stanovanj imetnikom stanovanjske pravice, kot tudi k odvajanju dela kupnin tožeči stranki (117. in 130.čl. SZ), pri čemer pa za obravnavano zadevo sploh niso upoštevne trditve tožene stranke, češ da teh stanovanj ni prodajala po SZ, ampak na podlagi sklepa upravnega odbora, kot tudi ne trditve v smeri, češ da jih je predhodno po realni ceni odkupila od družbe P. p.o. Toženo stranko v zvezi s temi stanovanji zavezuje SZ, ne glede na to, če je sama predhodno prevzela v zvezi z njimi zatrjevane pogodbene obveznosti. Kakšnega drugega stališča tudi ne bi bilo mogoče zavzeti, saj bi to pomenilo, da bi se obšle določbe SZ, kar pa ni dopustno.

Glede na to je pritožbeno sodišče na podlagi 2. točke 353.čl. Zakona o pravdnem postopku (ZPP/99) pritožbo tožene stranke zavrnilo kot neutemeljeno in potrdilo izpodbijano sodbo sodišča prve stopnje.