Appeal allowed; default judgment voided due to foreign language evidence lacking certified translation under ZPP.

Pritožbi tožene stranke se ugodi, izpodbijana zamudna sodba se r a z v e l j a v i in se zadeva vrne sodišču prve stopnje v novo sojenje.

Stroški pritožbenega postopka so del nadaljnjih pravdnih stroškov.

[JEDRO]

Če je tožeča stranka v utemeljitev svojih navedb v tožbi predložila listine v tujem jeziku, niso izpolnjeni vsi pogoji za izdajo zamudne sodbe, ker sodišče na podlagi takšnih listin ni moglo zaključiti, da dejstva, ki jih zatrjuje, niso v nasprotju z dokazi, ki jih je predložila.

[OBRAZLOŽITEV]

Z izpodbijano zamudno sodbo je sodišče prve stopnje odločilo, da je dolžna tožena stranka plačati tožeči stranki znesek 865.254,00 ATS s 7 %-nimi letnimi zamudnimi obrestmi, ki tečejo od zapadlosti posameznega računa dalje do plačila, v tolarski protivrednosti po srednjem tečaju Banke Slovenije na dan plačila in ji povrniti pravdne stroške v znesku 372.235,00 SIT z zakonitimi zamudnimi obrestmi od 22.12.1999, v 8 dneh. V obrazložitvi je navedlo, da tožena stranka ni v 15-dnevnem roku odgovorila na tožbo, zaradi česar je izdalo zamudno sodbo po predhodni ugotovitvi, da so za to izpolnjeni pogoji iz 1. do 4. točke 1. odst. 318.čl. ZPP.

Proti navedeni sodbi je tožena stranka po svojem pooblaščencu vložila pritožbo zaradi bistvene kršitve določb pravdnega postopka in zaradi zmotne uporabe materialnega prava, ter predlagala njeno razveljavitev. V pritožbi zatrjuje, da tožena stranka ni bila opozorjena na posledice po 2. odst. 277.čl. ZPP, da ji tožba ni bila pravilno vročena, da utemeljenost zahtevka ne izhaja iz dejstev v tožbi, da so dejstva v nasprotju s predloženimi dokazi, in da glasi izrek sodbe na tujo valuto, kar je v nasprotju s prisilnimi predpisi.

Pritožba tožene stranke je utemeljena.

Pritožbeno sodišče ugotavlja, da je sodišče prve stopnje v obravnavani zadevi postopalo po 2. odst. 277. čl. v zvezi s 1. točko 493. čl. Zakona o pravdnem postopku (ZPP/99), in je toženi stranki pravilno vročilo tožbo v odgovor, pri čemer jo je tudi jasno opozorilo, da mora nanjo odgovoriti v 15 dneh, ker bo sicer izdalo zamudno sodbo, s katero bo tožbenemu zahtevku ugodilo (opozorilo s povratnico na l.št. 4). Ne vzdrži niti pritožbena trditev tožene stranke, češ da glasi izrek sodbe na tujo valuto, zaradi česar je v nasprotju s prisilnimi predpisi; pritožbeno sodišče ugotavlja, da izrek sodbe ne glasi na plačilo v tuji valuti, ampak na plačilo SIT protivrednosti zneska v tuji valuti. Ne glede na to pa je moralo pritožbeno sodišče izpodbijano sodbo razveljaviti, ker je ugotovilo, da za izdajo zamudne sodbe v obravnavani zadevi ni bil izpolnjen pogoj po 4. točki 318.čl. ZPP; ta določa, da dejstva, na katera se opira tožbeni zahtevek, ne smejo biti v nasprotju z dokazi, ki jih je predložil sam tožnik, ali z dejstvi, ki so splošno znana. V obravnavanem primeru pa opira tožeča stranka zahtevek na dejstvo, da je kot špediter za toženo stranko po njenem naročilu v določenem obdobju organizirala odpravo raznega blaga po cesti in železnici in zanjo založila potrebne stroške ter carinske davščine, kar naj bi dokazovali predloženi računi; pri slednjih pa gre za listine, katerih vsebina je navedena v tujem jeziku, zaradi česar sodišče prve stopnje na njihovi podlagi ni moglo zaključiti, da dejstva, ki jih v tožbi v utemeljitev svojega zahtevka zatrjuje tožeča stranka, niso v nasprotju z dokazi, ki jih je predložila (2. odst. 226.čl. ZPP določa, da mora biti listini, sestavljeni v tujem jeziku, priložen tudi overjen prevod). Da se je tega zavedala tudi tožeča stranka, kaže njen zapis v besedilu tožbe, v katerem navaja, da bo prevod računov po sodnem tolmaču predložila naknadno (česar pa očitno ni storila). Ker je torej podana kršitev določb pravdnega postopka po 7. točki 2. odst. 339.čl. ZPP, je moralo pritožbeno sodišče ugoditi pritožbi na podlagi 354.čl. ZPP, izpodbijano sodbo razveljaviti in zadevo vrniti sodišču prve stopnje v ponovno odločanje. V zvezi s slednjim pa je treba še opozoriti, da obrestni zahtevek, kot ga je postavila tožeča stranka, ni določen, ker v zahtevku ni jasno navedeno, od katerega datuma dalje uveljavlja plačilo zamudnih obresti.

Izrek o stroških pritožbenega postopka temelji na 3. odst. 165.čl.

ZPP.