Appeal dismissed because the request for retrial lacked required content and legal basis under ZPP. The court rejected the appeal as the lower court correctly found the request incomplete. The decision confirms the lower court's ruling on procedural grounds. The appeal was rejected due to insufficient content in the retrial request. The court upheld the first instance decision based on procedural deficiencies. The request for retrial was dismissed for lack of necessary content. The appeal was rejected because the retrial request did not meet statutory requirements. The court dismissed the appeal due to the incomplete nature of the retrial request. The decision confirms the lower court's rejection of the retrial request. The appeal was rejected because the request lacked the required legal basis.

Pritožba se zavrne in se potrdi sklep sodišča prve stopnje.

[JEDRO]

Sodišče zavrže predlog za obnovo postopka, če nima potrebne vsebine, kar ne navaja okoliščin, iz katerih izhaja, da je vložen v zakonitem roku.

[OBRAZLOŽITEV]

Sodišče prve stopnje je z izpodbijanim sklepom predlog tožeče stranke za obnovo postopka z dne 11.12.1985 zavrglo.

Zoper navedeni sklep se pritožuje tožnik in navaja, da predlaga obnovo postopka iz razloga, ker je šele z odločbo Sodišča združenega dela SR Slovenije z dne 3.10.1985, bila kot temelj odločitve navedena njegova izstopna izjava z dne 29.3.1982, s katero naj bi mu prenehalo članstvo pri toženi stranki. Sam je ves čas postopka trdil, da ni podpisal nobene izstopne izjave in da je tudi črtanje iz članstva pri toženi stranki neutemeljeno. Predlog za obnovo postopka je vložil v zakonsko predpisanem 30 dnevnem roku, potem, ko je zvedel, da je Sodišče združenega dela SR Slovenije z odločbo z dne 3.10.1985 oprlo svojo odločitev na ugotovitev, naj bi podpisal izstopno izjavo.

Njegov predlog za obnovo postopka zato ni nepopoln, kot se mu očita v izpodbijanem sklepu. Mnenja je, da bi se ob obravnavanju zadeve moralo sodišče prepričati, ali obstaja njegova izstopna izjava. Zato bi moralo pozvati toženo stranko, naj predloži domnevno izstopno izjavo. Šele v primeru, če bi tožena stranka takšno izstopno izjavo predložila, bi se lahko izjasnil o verodostojnosti take morebitne izjave.

Pritožba ni utemeljena.

Pritožbeno sodišče je ob preizkusu izpodbijanega sklepa ugotovilo, da je sodišče prve stopnje dejansko stanje popolno ugotovilo, pravilno presodilo odločilna dejstva ter odločilo ob pravilni uporabi materialnega prava. Pri tem ni bistveno kršilo določb postopka, na katere po določbi 2. odst. 365. člena Zakona o pravdnem postopku (ZPP - Ur.l. SFRJ št. 4/77 - 27/90) pazi sodišče druge stopnje po uradni dolžnosti. Pritožbeno sodišče zato v celoti sprejema pravne zaključke in razlago odločitve sodišča prve stopnje in k ustrezni obrazložitvi sklepa, glede na pritožbene navedbe dodaja: Sodišče prve stopnje je na podlagi podatkov v spisu pravilno zaključilo, da tožnikov predlog za obnovo postopka ne vsebuje vseh podatkov, kot to določa 2. odst. 424. člena ZPP. V predlogu predvsem ni naveden zakoniti razlog, na podlagi katerega se zahteva obnova, saj iz predloga ni razvidno, ali tožnik zahteva obnovo postopka na podlagi 5. točke 421. člena ZPP (če se sodna odločba opira na ponarejeno listino ali na listino, v kateri je bila potrjena neresnična vsebina) ali na podlagi 9. točke istega člena (nova dejstva in novi dokazi). Sodišče prve stopnje tudi pravilno ugotavlja, da predlog tožnika za obnovo postopka nima potrebne vsebine, ker ne navaja okoliščin, iz katerih izhaja, da je predlog vložen v zakonitem roku. Tožnikova zatrjevanja, da ni nikoli napisal ali podpisal kake izstopne izjave in da je taka listina, v kolikor obstaja, lahko le falsifikat, še ni dokaz, da se sodna odločba opira na ponarejeno listino. Pritožbeno sodišče se v zvezi s tem strinja z zaključki sodišča prve stopnje, da bi bila glede na določila 4. točke 1. odst. 423. člena ZPP dokaz le pravnomočna sodba v kazenskem postopku oz., v kolikor se kazenski postopek ne more izvesti, okoliščine v zvezi z ustavitvijo postopka ali okoliščine, zaradi katerih se postopek ne more uvesti. Tožnik pa v zvezi s tem ni navedel nobenih podatkov. Tudi pritožbene navedbe, da je tožnik šele iz odločbe Sodišča združenega dela SR Slovenije z dne 3.10.1985 izvedel, da je sodišče svojo odločitev oprlo na njegovo izstopno izjavo z dne 29.3.1982, s katero naj bi mu prenehalo članstvo pri toženi stranki, ne držijo. Iz podatkov v spisu namreč izhaja, da so v spisu listine, ki potrjujejo, da se je izstopna izjava v teh listinah navajala že v avgustu, novembru in decembru 1984, kot to pravilno ugotavlja sodišče prve stopnje v izpodbijanem sklepu.

Iz navedenih razlogov je potrebno ugotoviti, da je tožnikov predlog za obnovo postopka nepopoln, zato je ob upoštevanju določbe 1. odst.

425. člena ZPP, ki določa, da prepozen, nepopoln, ali nedovoljen predlog za obnovo zavrže s sklepom predsednik senata brez naroka, sodišče prve stopnje utemeljeno izdalo izpodbijani sklep.

Zaradi vsega navedenega je pritožbeno sodišče v skladu z določbo 2. točke 380. člena ZPP pritožbo tožnika zavrnilo in potrdilo sklep sodišča prve stopnje.

Pritožbeno sodišče je na podlagi 1. odst. 498. člena Zakona o pravdnem postopku (Ur. l. RS, št. 26/99) uporabilo določbe ZPP-77, ki se je pred uveljavitvijo novega ZPP-99 smiselno uporabljal kot predpis Republike Slovenije v skladu z določbo 1. odst. 4. člena Ustavnega zakona za izvedbo Temeljne ustavne listine o samostojnosti in neodvisnosti Republike Slovenije (Ur.l. RS, št. 1/91-I in 45/I/94).