Appeal against primary claim allowed; appeals against dependent claims dismissed due to missing value assessment.

Revizija se zavrže.

[JEDRO]

V primeru tožbe s primarnim in dvema podrejenima zahtevkoma in navedbo ene same vrednosti spornega predmeta, je revizija dovoljena zoper odločitev o primarnem zahtevku, ne pa tudi zoper odločitev o podrejenih zahtevkih.

[OBRAZLOŽITEV]

Tožnica je vložila tožbo s primarnim zahtevkom za razvezo izročilne pogodbe z dne 12.12.1995, za vrnitev nepremičnine in izstavitev zemljiškoknjižne listine. S prvim podrejenim zahtevkom je zahtevala ugotovitev, da pogodba zaradi pomanjkanja prave oblike nima pravnega učinka in zahtevala vrnitev nepremičnine ter izstavitev zemljiškoknjižne listine. Z drugim podrejenim zahtevkom pa je zahtevala ugotovitev neveljavnosti izročilne pogodbe zaradi pomanjkanja prave oblike in napak volje ter zahtevala vrnitev nepremičnine ter izstavitev zemljiškoknjižne listine.

V prvem sojenju je bil pravnomočno zavrnjen primarni zahtevek (sodba Okrožnega sodišča v Ljubljani P 335/2002-II z dne 10.12.2003, v zvezi s sodbo Višjega sodišča v Ljubljani II Cp 796/2004 z dne 16.6.2004); revizija tožeče stranke je bila zavrnjena (sodba Vrhovnega sodišča RS II Ips 583/2004 z dne 29.6.2006). Odločitev o obeh podrejenih zahtevkih je takrat pritožbeno sodišče razveljavilo.

V novem sojenju je sodišče prve stopnje zavrnilo oba podrejena zahtevka. Sodišče druge stopnje je zavrnilo pritožbo tožeče stranke in potrdilo prvostopenjsko sodbo.

Proti zadnji sodbi je tožnica vložila revizijo. Uveljavlja revizijska razloga bistvene kršitve določb pravdnega postopka in zmotne uporabe materialnega prava ter predlaga spremembo drugostopenjske sodbe , podrejeno pa razveljavitev sodb nižjih sodišč.

Po 375. členu Zakona o pravdnem postopku (ZPP, Ur. l. RS št. 26/99) je bila revizija vročena toženi stranki, ki nanjo ni odgovorila in Vrhovnemu državnemu tožilstvu Republike Slovenije.

Revizija ni dovoljena.

Revizija je izredno pravno sredstvo proti pravnomočni drugostopenjski sodbi z omejenim obsegom in z omejenimi razlogi izpodbijanja. V premoženjskih sporih je po drugem odstavku 367. člena ZPP revizija dovoljena, če vrednost revizijsko izpodbijanega dela drugostopenjske sodbe presega 4.172,92 EUR. Če je pravica do revizije odvisna od vrednosti spornega predmeta, predmet tožbenega zahtevka pa ni denarni znesek, mora tožeča stranka v tožbi navesti vrednost spornega predmeta. Če uveljavlja več tožbenih zahtevkov proti isti toženi stranki, pa imajo ti zahtevki različno podlago, se po drugem odstavku 41. člena ZPP vrednost spora določi po vrednosti vsakega posameznega zahtevka.

V tej pravdi so primarni in oba podrejena tožbena zahtevka premoženjske narave, vendar niso denarni, tako da je morala tožeča stranka vrednost spornega predmeta oceniti že v tožbi. Tožnica je v tožbi vrednost spornega predmeta ocenila z zneskom 10.000.000 SIT (sedaj 41.729,20 EUR) kar pa glede na uveljavljanje primarnega in dveh podrejenih zahtevkov ni bilo pravilno. Vsi trije tožbeni zahtevki namreč temeljijo na različnih pravnih in dejanskih podlagah, zato bi morala tožeča stranka navesti vrednost spornega predmeta za vsakega od navedenih zahtevkov. Ker tega ni storila je sodišče po tretjem odstavku 182. člena ZPP upoštevalo, da je ena oziroma edina vrednost spornega predmeta opredeljena glede primarnega tožbenega zahtevka, zato je revizijo glede tega zahtevka tudi vsebinsko obravnavalo (sodba II Ips 583/2004). Za oba podrejena tožbena zahtevka pa glede na navedeno velja, da tožeča stranka vrednosti teh zahtevkov ni opredelila, kar pomeni, da revizija proti odločitvi o obeh podrejenih tožbenih zahtevkih ni dovoljena. Za sedanjo tožničino revizijo proti odločitvi o prvem podrejenem in drugem podrejenem tožbenem zahtevku, ki imata drugačno dejansko in pravno podlago kot že obravnavani primarni tožbeni zahtevek, torej velja, da tožnica zaradi neopredeljenosti vrednosti spornega predmeta nima pravice do revizije. Revizijsko sodišče je zato na podlagi 377. člena tožničino revizijo zavrglo kot nedovoljeno.