Appeal dismissed; seizure actions cannot be challenged via objection, only via request to correct errors.

Pritožba se zavrne in se potrdi sklep sodišča prve stopnje.

[JEDRO]

Opravljenih izvršilnih dejanj - rubeža ni dovoljeno izpodbijati z ugovorom. Če o času in kraju rubeža izvršitelj pravilno ne obvesti upnika, lahko stranka v postopku zahteva od sodišča naj odpravi nepravilnosti, ki jih je izvršitelj storil pri opravljanju izvršbe.

[OBRAZLOŽITEV]

Z izpodbijanim sklepom je prvo sodišče zavrglo ugovor dolžnice zoper sklep o izvršbi, opr. št. I 96/94 z dne 4.3.1994 in razveljavilo rubež z dne 25.1.1999, ki ga je zaradi nepravilnosti sodnega izvršitelja potrebno ponovno opraviti. Strankama je naložilo, da nosijo svoje stroške nadaljnje izvršbe.

Proti temu sklepu je dolžnica vložila pritožbo iz vseh pritožbenih razlogov. Predlaga razveljavitev sklepa in "ustavitev izvršbe", podrejeno pa razveljavitev sklepa in vrnitev zadeve v nov postopek.

Pritožnica ponovno navaja, da upnik ni bil prisoten na rubežu, zato bi moralo sodišče v skladu z zakonom ustaviti izvršbo. Meni, da je prvo sodišče nepravilno štelo njen ugovor kot zahtevo za odpravo nepravilnosti. V ugovoru se je dolžnica zgolj sklicevala na opozorilo sodišča, da bo izvršba ustavljena, če upnik ne bo prisoten. Poleg tega dolžnica podrejeno navaja, naj sodišče pozove v izvršilni postopek pravo dolžnico NK, ki je pred pritožnico vodila trgovino "O". Pritožnica je kasneje odprla trgovino "O". Zaradi spremembe naziva trgovine je prišlo do nepravega vročanja stranki. Račun, na podlagi katerega je bila dovoljena izvršba, je bil izdan v letu 1991, ko pritožnica ni imela obrti. Ko pa je odprla obrt, je prišlo do očitne pomote pri vročanju, zato pritožnica ničesar ne dolguje upniku. Iz vidika pravičnosti pritožnica predlaga, da se v izvršilni postopek pritegne pravi dolžnik, čeprav je sklep o dovolitvi izvršbe pravnomočen. Meni, da je potrebno upoštevati neukost stranke, saj izvršba poteka zoper nepravega dolžnika.

Pritožba ni utemeljena.

V tem izvršilnem postopku je sklep o dovolitvi izvršbe z dne 4.3.1994, opr. št. I 96/94-1 na podlagi verodostojne listine postal pravnomočen zoper dolžnico AŠ, ker ni (pravočasno) vložila ugovora (tretji odstavek 9.člena Zakona o izvršbi in zavarovanju - ZIZ v zvezi z 53.členom ZIZ). V fazi realizacije pravnomočno dovoljene izvršbe je prvo sodišče po sodnem izvršitelju skušalo opraviti predlagana izvršilna dejanja - rubež in cenitev dolžničinih premičnin. Po določbi tretjega odstavka 82.člena ZIZ izvršitelj o času in kraju rubeža obvesti upnika. Po brezuspešnem poskusu rubeža z dne 6.2.1998 (glej list. št.18 spisa), ki je bil po sodnem izvršitelju izveden v nadaljevanju postopka (glej list. št. 12 spisa, pravnomočni sklep z dne 13.9.1995, opr. I 96/94), je sodni izvršitelj na predlog upnika ( glej list. št. 20) razpisal ponovni rubež za dne 25.1.1999. Dolžnica je dne 18.1.1999 sporočila sodišču, da se nahaja na drugem naslovu, Cesta ... (glej list. št. 24 spisa), o čemer upnik ni bil obveščen. Glede na pravilne ugotovitve prvega sodišča, da sodni izvršitelj ni obvestil upnika o spremenjenem naslovu dolžnice, je pravilno sklepanje prvega sodišča, da je bil opravljeni rubež z dne 25.1.1999 obremenjen z nepravilnostmi. V smislu določbe prvega odstavka 52.člena ZIZ lahko stranka ali udeleženec v postopku z vlogo zahteva od sodišča, naj odpravi nepravilnosti, ki jo je izvršitelj storil pri opravljanju izvršbe. Trditev pritožnice, da je prvo sodišče štelo njen ugovor kot zahtevo za odpravo nepravilnosti, ni točna. Prvo sodišče je upoštevalo zahtevo upnice z dne 28.1.1999 (glej list. št. 33) in pravilno razveljavilo opravljeni rubež z dne 25.1.1999. Iz te vloge je razvidno, da se upnik ni udeležil rubeža, ker ni bil obveščen o dejanskem kraju rubeža. Zaradi ugotovljene nepravilnosti sodnega izvršitelja pri opravi rubeža niso podani pogoji za ustavitev izvršbe v smislu tretjega odstavka 82.člena ZIZ.

Prav tako je pravilna odločitev prvega sodišča o zavrženju dolžničinega ugovora. Opravljenih izvršilnih dejanj (konkretno: rubeža z dne 25.1.1999) ni dovoljeno izpodbijati z ugovorom, ki je pravno sredstvo dolžnice le zoper sklep o dovolitvi izvršbe. Ker je konkretno sklep o dovolitvi izvršbe na podlagi verodostojne listine pravnomočen, je po določbi 53.člena ZIZ v zvezi z 9.členom ZIZ ugovor dolžnice tudi prepozen. To pomeni, da dolžnica ne more več na podlagi določbe 55.člena ZIZ uveljavljati razlogov, ki preprečujejo izvršbo.

Ugovor po izteku osemdnevnega roka, ki temelji na dejstvu, ki se nanaša na terjatev, lahko dolžnik po določbi 56.člena ZIZ vloži vse do konca izvršilnega postopka, če je to dejstvo nastopilo po nastanku izvršilnega naslova oziroma v času, ko ga ni bilo več mogoče navesti v postopku. Četudi dolžnica v pritožbi zgolj zatrjuje, da ji je zaradi spremembe naziva trgovine, kjer je odprla obrt, pomotoma bil vročen "tuj"račun in da zato ni prava dolžnica, to v tem primeru ni pravno upoštevno. Dolžnica ni uspela dokazati, da je to dejstvo nastopilo po nastanku izvršilnega naslova (verodostojne listine) in kar je temeljni pogoj za vložitev ugovora po izteku roka. Ker je bila konkretna izvršba uvedena na predlog upnika, po uradni dolžnosti ni moč razširiti izvršbe na novega dolžnika, zato je dolžnikov predlog za "pritegnitev prave dolžnice" brezpredmeten. V tem postopku sodišče zaradi vezanosti na zakonska pravila, ki urejajo postopek izvršbe, ne more odločati po načelu pravičnosti (ex aequo et bono), po katerem se ravna, če ni formalnih predpisov oziroma v drugih (po pooblastilu strank - npr. arbitraže) ali z zakonom določenih primerih (npr.

odločanje po prostem preudarku).Ker se pritožnica po svojem pooblaščencu sklicuje, da je prava neuka stranka, je treba še pojasniti, da sodišče po določbi 12.člena Zakona o pravdnem postopku - ZPP (Ur.l.št. 26/99) v zvezi s 15.členom ZIZ nudi pravno pomoč o procesnih pravicah le tisti stranki, ki nima pooblaščenca in ki iz nevednosti ne uporablja procesnih pravic.

Obrazloženo uveljavljani pritožbeni razlogi torej niso podani in ker velja enako tudi glede po uradni dolžnosti upoštevnih pritožbenih razlogov, je bilo treba pritožbo na podlagi določbe 2.točke 365.člena ZPP v zvezi s 15.členom ZIZ zavrniti kot neutemeljeno in potrditi sklep sodišča prve stopnje.