Court rejects appeal as enforcement objection because debtor admits debt but challenges enforcement scope only.

Ugovor, ki se obravnava kot pritožba, se zavrne in se potrdi sklep o izvršbi.

[JEDRO]

Ker dolžnica v ugovoru zoper sklep o izvršbi na podlagi verodostojne listine priznava terjatev upniku, izpodbija pa le sklep o izvršbi v delu, v katerem je sodišče dovolilo izvršbo, je presojati njen ugovor kot ugovor zoper sklep o izvršbi na podlagi izvršilnega naslova.

[OBRAZLOŽITEV]

Sodišče prve stopnje je po predlogu upnice dovolilo zoper dolžnico zaradi izterjave glavnice v znesku 429.760,00 SIT s pripadki ter stroškov tega izvršilnega postopka izvršbo z rubežem in prodajo dolžničinih premičnih stvari in sicer prstana in ogrlice, ki se nahajajo pri upniku, z rubežem in prodajo dolžničinih premičnih stvari na njenem naslovu ali kjerkoli drugje in z rubežem dobroimetja na njenih računih zaradi poplačila upnice.

Proti sklepu o izvršbi je pravočasno ugovarjala dolžnica. Navajala je, da se z izvršbo z rubežem in prodajo prstana in ogrlice strinja in predlagala, da se ta zastavljena predmeta prodata najboljšemu ponudniku. Glede izvršbe z rubežem in prodajo njenih premičnih stvari na njenem naslovu pa opozarja, da niso samo njena last, ampak so v skupni lasti.

Sodišče prve stopnje je predložilo ugovor dolžnice v reševanje višjemu sodišču na podlagi 5. odst. 62. čl. Zakona o izvršbi in zavarovanju (ZIZ), da odloči o ugovoru kot o pritožbi, ker ugovor dolžnice ni obrazložen v skladu s 53. čl. ZIZ.

Ugovor ni utemeljen.

Po določbi 2. odst. 53. čl. ZIZ mora biti ugovor obrazložen. Ugovor je obrazložen, kadar dolžnik navede pravno pomembna dejstva, ki preprečujejo izvršbo, oziroma ki imajo lahko pri izvršbi na podlagi verodostojne listine za posledico zavrnitev tožbenega zahtevka, če se izkažejo za resnična in predloži dokaze, s katerimi zatrjevana dejstva dokazuje. Dolžnica v svojem ugovoru ni navedla pravno pomembnih dejstev, zaradi katerih bi lahko prišlo do zavrnitve tožbenega zahtevka, saj priznava svoj dolg in v bistvu izpodbija sklep o izvršbi samo v delu, v katerem je sodišče dovolilo izvršbo.

Zato se izvršilni postopek na podlagi verodostojne listine nadaljuje kot postopek o ugovoru zoper sklep o izvršbi na podlagi izvršilnega naslova, kot to določa 3. odst. 62. čl. ZIZ. Dolžnica v svojem ugovoru ni navedla pravno pomembnih dejstev, ki bi preprečevali izvršbo v smislu 55. čl. ZIZ. Zato s svojim ugovorom ne more biti uspešna. Sodišče prve stopnje ga je zato pravilno štelo za neutemeljenega. Bojazen in opozorilo dolžnice, da premične stvari na njenem naslovu niso samo njena last, ampak so v skupni lasti, ni razlog, ki bi bil vsebovan v katerikoli točki od 1 do 12 primeroma naštetih razlogov, ki bi preprečevali izvršbo. Kdor bo verjetno izkazal, da ima na predmetu izvršbe pravico, ki preprečuje izvršbo, bo lahko vložil ugovor zoper sklep o izvršbi in v njem zahteval, naj sodišče izvršbo na ta predmet izreče za nedopustno vse do konca izvršilnega postopka. Seveda pa bo moral tudi izkazati, da njegov solastninski delež presega polovico vrednosti premičnine.

Ker pritožbeno sodišče tudi ni ugotovilo, da bi bili podani razlogi, ki preprečujejo izvršbo po 1., 2., 4. in delno 7. točki 55. čl. ZIZ, na katere mora paziti po uradni dolžnosti, je ugovor dolžnice, ki ga je obravnavalo kot pritožbo, kot neutemeljen zavrnilo in izpodbijani sklep o izvršbi potrdilo na podlagi 2. tč. 365. čl. Zakona o pravdnem postopku v zvezi s 15. čl. ZIZ.