Enforcement court rejected debtor's objection to enforce alimony order, ruling enforcement court lacks jurisdiction to review alimony amount.

Ugovor se zavrne in se potrdi sklep sodišča prve stopnje.

Dolžnik je dolžan povrniti upnikoma stroške odgovora na ugovor v znesku 17.480,00 SIT v roku 8 dni.

[JEDRO]

Izvršilno sodišče ne more presojati pravilnosti in zakonitosti izvršilnega naslova, torej odločitve glede višine preživnine, ki jo je dolžan plačevati za mladoletna otroka, pač pa mora v primeru, ko dolžnik prostovoljno ne izpolni izvršljive terjatve, le-to izvršiti v skladu z izvršilnim naslovom s pomočjo prisilnih sredstev. V kolikor dolžnik meni, da določene preživnine ne zmore (več) plačevati, bo moral torej ta problem rešiti v pravdnem in ne izvršilnem postopku. Dolžnik mora obveznost iz izvršilnega naslova izpolniti tako, kot se ta glasi, da se lahko utemeljeno sklicuje na prenehanje terjatve (ali vsaj delno prenehanje) zaradi njene izpolnitve (8. tč. 1. odst. 55. čl. ZIZ).

[OBRAZLOŽITEV]

Z izpodbijanim sklepom o izvršbi z dne 13.10.1999 v zvezi s popravnim sklepom z dne 25.11.1999 je sodišče dovolilo predlagano izvršbo zaradi izterjave preživninske terjatve v znesku 1,052.187,00 SIT z zaznambo sklepa o izvršbi v zemljiški knjigi Okrajnega sodišča na Vrhniki pri nepremičnini parc. št. 1776/6, vpisani pri vl. št. 1066 k.o. ..., z ugotovitvijo vrednosti dolžniku lastne ene neoddeljene četrtine nepremičnine, s prodajo dolžniku lastnega dela nepremičnine in s poplačilom upnika iz zneska, dobljenega s prodajo.

Proti sklepu ugovarja dolžnik, ki smiselno uveljavlja pritožbena razloga nepopolne ugotovitve dejanskega stanja in zmotne uporabe materialnega prava ter zopet le smiselno predlaga razveljavitev izpodbijanega sklepa. V ugovoru obširno pojasnjuje razloge, ki so pripeljali do razveze zakonske zveze dolžnika in zakonite zastopnice mladoletnih upnikov. Nadalje navaja, da dosojene preživnine res ni nikoli plačeval, to pa zato, ker vse do 1.9.1999 ni imel stalne zaposlitve in ker je preživnina previsoka, saj sedaj znaša njegov mesečni osebni dohodek 68.500,00 SIT, kar dokazuje s potrdilom o višini mesečne plače. Preživnino je pripravljen plačevati, vendar ne v taki višini, saj njegovi dohodki tega ne dopuščajo in sodišče naproša, da ponovno razsodi glede višine preživnine za mladoletna otroka. Tudi ne drži, da vsa ta leta ni ničesar prispeval k preživljanju otrok, kadar je bilo le mogoče, jima je dal denar in jima kupoval najrazličnejše stvari za šolo, pogosto jima je kuhala tudi njegova mati, saj tožnica za to največkrat ni imela časa. Ker pa je v zakonu kupljen osebni avtomobil, pri nakupu katerega je sam prispeval 2.800 DEM, zakonita zastopnica mladoletnih upnikov pa ga je prodala in obdržala vso kupnino zase, meni, da je tudi to prispevek k preživljanju otrok.

Mladoletna upnika sta na ugovor odgovorila, pri čemer menita, da so navedbe dolžnika v ugovoru neutemeljene in naj ga sodišče zavrne.

Edina relevantna trditev dolžnika v ugovoru je, ko priznava, da dosojene preživnine ni nikoli plačeval.

Višje sodišče je o ugovoru zoper sklep o izvršbi odločalo kot o pritožbi, ker mu ga je prvostopno sodišče poslalo kot neutemeljenega (2. odst. 54. čl. ZIZ).

Ugovor ni utemeljen.

Najprej je potrebno dolžniku pojasniti, da ni v pristojnosti izvršilnega sodišča presojati pravilnost in zakonitost izvršilnega naslova, torej odločitve glede višine preživnine, ki jo je dolžan plačevati za mladoletna otroka, pač pa mora v primeru, ko dolžnik prostovoljno ne izpolni izvršljive terjatve, le-to izvršiti v skladu z izvršilnim naslovom s pomočjo prisilnih sredstev. V kolikor dolžnik meni, da določene preživnine ne zmore (več) plačevati, bo moral torej ta problem rešiti v pravdnem in ne izvršilnem postopku. Nadalje je potrebno dolžniku pojasniti, da mora obveznost iz izvršilnega naslova izpolniti tako, kot se ta glasi, da se lahko utemeljeno sklicuje na prenehanje terjatve (ali vsaj delno prenehanje) zaradi njene izpolnitve (8. tč. 1. odst. 55. čl. ZIZ). Vendar s tem ugovorom, ki ga dolžnik smiselno uveljavlja, torej da je vsaj delno preživnino plačal s tem, da je otrokoma dajal denar kadar je bilo mogoče in da jima je njegova mati kuhala, ne more uspeti, ko pa sam priznava, da dosojene preživnine nikoli ni plačeval v skladu z izvršilnim naslovom. Da so razlogi za neplačevanje kot delna nezaposlenost in kot previsoka preživnina, pravno neupoštevni, je bilo dolžniku že pojasnjeno. Glede na vse obrazloženo sledi, da torej dolžnik z zatrjevanim (delnim) drugačnim izpolnjevanjem preživninskih obveznosti, izvršbe ne more uspešno preprečiti.

Na podlagi obrazloženega se izkaže, da ugovor ni utemeljen, kot je pravilno menilo že tudi prvostopno sodišče, zato ga je pritožbeno sodišče zavrnilo in potrdilo izpodbijani sklep o izvršbi (2. tč. 365. čl. ZPP/99 v zvezi s 15. čl. ZIZ).

Izrek o pritožbenih stroških upnikov temelji na 1. odst. 58. čl. ZIZ v zvezi s 1. odst. 155. čl. ZPP/99 in člena 15 ZIZ. Sodišče povrne stranki tiste stroške, za katere meni, da so za izvršbo potrebni, kar vsekakor velja za stroške odgovora na ugovor. V kolikor namreč upnik v danem roku na ugovor ne odgovori, sodišče odloči o ugovoru, pri tem pa šteje, da so dolžnikove navedbe v ugovoru resnične. Upnik lahko torej le z vložitvijo odgovora na ugovor prepreči navedeno zakonito domnevo. Upnika sta za odgovor na ugovor priglasila 200 odvetniških točk, kar jima pritožbeno sodišče priznava (5. tč. tarifne št. 21 Odvetniške tarife), kar ob upoštevanju veljavne vrednosti odvetniške točke 87,40 SIT znaša 17.480,00 SIT.