Court dismisses appeal for half tax refund when higher court annuls first instance rejection of enforcement request.

Pritožba se zavrne in se potrdi sklep sodišča prve stopnje.

[JEDRO]

Kadar je upnik vložil predlog za izvršbo in plačal takso za ta predlog in za sklep o predlogu za izvršbo in je nato sodišče prve stopnje predlog za izvršbo zavrglo, sodišče druge stopnje pa je ta njegov sklep razveljavilo in zadevo vrnilo sodišču prve stopnje v nadaljnji postopek, upnik pa je nato umaknil predlog za izvršbo, niso podani pogoji za vrnitev sodne takse, plačane za sklep o predlogu za izvršbo.

[OBRAZLOŽITEV]

Z izpodbijanim sklepom je sodišče prve stopnje ustavilo izvršbo in zavrnilo predlog upnika za vrnitev polovico plačane sodne takse.

Proti sklepu se je pritožil upnik. Izpodbija ga zaradi zmotne uporabe materialnega prava. V pritožbi navaja, da je Višje sodišče v Ljubljani z razveljavitvijo sklepa o zavrženju predloga za izvršbo vzpostavilo stanje kot je bilo ob vložitvi izvršilnega predloga. Ker je nato upnik umaknil izvršilni predlog, sodišču prve stopnje ni bilo treba izdajati sklepa o ustavitvi izvršilnega postopka, ampak bi lahko štelo, da je izvršilni predlog umaknjen. Sodišče prve stopnje je tudi zmotno zavrnilo predlog za vrnitev polovice sodne takse z obrazložitvijo, da je sodišče s sklepom z dne 7.6.1999 zavrglo predlog za izvršbo in da je bilo tako procesno dejanje opravljeno.

Ker je bil sklep sodišča razveljavljen, upnik za zmotno delo ni dolžan plačati sodne takse. Po razveljavitvi sklepa z dne 7.6.1999 je umaknil predlog za izvršbo in sodišču ni bilo potrebno izdati sklepa o izvršbi. Zato je njegova zahteva po vrnitvi polovice plačane takse utemeljena. Predlaga, da se izpodbijani sklep razveljavi in zadeva vrne v novo odločanje.

Pritoža ni utemeljena.

Postopek izvršbe se uvede na predlog upnika kot to določa 1. odst. 2. člena Zakona o izvršilnem postopku (ZIZ). Po 1. odst. 43. člena ZIZ lahko upnik med postopkom brez dolžnikove privolitve v celoti umakne predlog za izvršbo, kar je storil tudi upnik. V primeru umika sodišče po določbi 2. odst. cit. člena ustavi postopek. To pa je storilo tudi sodišče prve stopnje, ko je z izpodbijanim sklepom izvršbo ustavilo. Postopalo je tako kot določa zakon.

Sodišče prve stopnje pa je prav ravnalo tudi, ko je zavrnilo predlog upnika za vrnitev polovice plačane takse, za katero meni upnik, da jo je dolžno vrniti, ker ni bil izdan sklep o izvršbi. Upnik je namreč takso za odločbo o predogu za izvršbo plačal že tedaj, ko je vložil predlog za izvršbo. Res je, da sklep o izvršbi ni bil izdan, ker je upnik pred tem umaknil svoj predlog za izvršbo, vendar pa je bilo o njegovem predlogu za izvršbo že odločeno. Po 3. odst. tarifne št. 2 Zakona o sodnih taksah (ZST) se za sklep o predlogu za izvršbo (ni pa določeno, da le za sklep o izvršbi) plača polovico takse iz 1. odst.

te tarifne številke.

Ker je bil sklep o predlogu za izvršbo izdan, ko ga je sodišče 7.6.1999 zavrglo, je opravilo procesno dejaje, za katerega je bila predpisana taksa, zato upnik nima pravice do povrnitve takse, kot to pravilno ugotavlja sodišče prve stopnje. Po 33. členu ZST se v primeru, če višje sodišče razveljavi odločbo nižjega sodišča, kar je bilo v konkretnem primeru glede zavrženja predloga za izvršbo, plačana taksa za prvo odločbo všteje v takso za novo odločbo. To bi se zgodilo tudi v primeru, če bi sodišče izdalo sklep o izvršbi, v kolikor upnik predloga ne bi bil umaknil. Ker torej niso podani pogoji za vrnitev sodne takse po 32. členu ZST in tudi ne gre za primer po 33. členu ZST, je pritožbeno sodišče pritožbo upnika kot neutemeljeno zavrnilo in izpodbijani sklep potrdilo na podlagi 2. točke 365. Zakona o pravdnem postopku v zvezi s 15. členom ZIZ.