Court dismisses appeal; ownership of seized items by third party does not justify execution delay.
Slovenia (SI)
Legislator summary
AI generatedThe appellate court rejected the debtor's appeal against the first-instance court's refusal to delay execution. The debtor argued that seized items belonged to his parents and that the court failed to properly inventory them while he was in a vehicle. The court held that the debtor's claim of ownership by third parties is a substantive dispute to be resolved in separate proceedings, not a valid ground for suspending execution.
Legislator headnote
AI generated71. člen Zakona o izvršbi in zavarovanju; The court cannot delay execution merely because the debtor claims the seized property belongs to a third party, as such ownership disputes must be resolved in the appropriate substantive proceedings.
Keywords
AI generatedCited Legislation
AI generatedRelated Decisions
AI generatedFull text
Pritožba se zavrne in se potrdi sklep sodišča prve stopnje.
[JEDRO]
Dejstvo, da so zarubljeni predmeti po zatrjevanju dolžnika last nekoga tretjega ne predstavlja razlogov za odložitev izvršbe.
[OBRAZLOŽITEV]
Sodišče prve stopnje je z izpodbijanim sklepom zavrnilo predlog za odlog izvršbe, ki ga je dne 5.11.1999 vložil dolžnik.
Zoper ta sklep se pritožuje dolžnik iz pritožbenega razloga zmotne ugotovitve dejanskega stanja. Navaja, da se je iz tega razloga obrnil dne 9.11.1999 tudi na ministrstvo za pravosodje, kajti sodišče ni pravilno popisalo materiala, ki naj bi bil predmet izvršbe in je lastnina njegovih staršev. Sodni izvršitelj ni popisal tega materiala, ker ga tudi ni videl od blizu. Sedel je v vozilu in pisal zapisnik, o popisu pa tudi ni bil nihče obveščen. Kar iz vozila je popisoval material. Čeprav je bil z njegove strani in tudi s strani njegovih staršev opozorjen na to, da ni on lastnik popisanega materiala, se sodišče s tem zatrjevanim lastništvom ni hotelo ukvarjati. Ob tem pa bi moralo sodišče natančno opredeliti predmet izvršbe, torej po količini, vrsti, teži in ostalih okoliščinah. Ob vsem tem času pa dejansko stanje tako v izvršilnem kot v pravdnem postopku ni bilo ugotovljen in tako sodišče vodi izvršbo, ki je v obsegu zapisana napačno na sodnem zapisniku in ne po stanju, ki je v naravi.
Pritožba ni utemeljena.
Sodišče prve stopnje je z izpodbijanim sklepom odločalo o prošnji za odlog izvršbe, ki jo je dolžnik vložil po svojem odvetniku in v kateri je zatrjeval, da predmeti, ki so last njegovih staršev, ne morejo biti predmet dražbe. Svojo odločitev, da se predlog zavrne je oprlo na določbe 71. člena Zakona o izvršbi in zavarovanju (ZIZ) in povsem pravilno ugotovilo, da iz razloga, katerega uveljavlja, sodišče ne more odložiti izvršbe. K razlogom izpodbijanega sklepa pritožbeno sodišče pravzaprav nima kaj dodati, saj dolžnik tudi v pritožbi ne zatrjuje nič drugega, kot je zatrjeval v svojem predlogu za odlog izvršbe. O tem, ali so predmeti, ki so bili popisani last dolžnika, ali last njegovih staršev, je tekla pravda in zato dolžnik tega ne more sedaj ponovno uveljavljati v svoji pritožbi. S sklepom je sodišče odločalo le o predlogu za odlog izvršbe in zato se pritožbeno sodišče ne ukvarja in tudi ne odgovarja na ostale pritožbene navedbe, ki z odlogom izvršbe nimajo nobene povezave. K vsemu pa pritožbeno sodišče le dodaja, da zakon v 1. odstaku 71. člena pravi, da lahko sodišče na predlog popolnoma ali deloma odloži izvršbo, če dolžnik izkaže za verjetno, da bi z izvršbo pretrpel znatnejšo škodo, kar pa seveda pomeni, da mora škoda nastati dolžniku, ne pa nekomu tretjemu.
Ker je sodišče prve stopnje v izpodbijanem sklepu povsem pravilno ugotovilo dejansko stanje in tudi pravilno uporabilo materialno pravo, v postopku in sklepu pa tudi ni zagrešilo kake bistvene kritve določb pravdnega in izvršilnega postopka, na katere pazi pritožbeno sodišče po uradni dolžnosti, je pritožbo zavrnilo kot neutemeljeno in potrdilo sklep sodišča prve stopnje.