Debtor cannot oppose enforcement sale claiming prior sale; must act as third party buyer.

Pritožba se zavrne in se potrdi sklep sodišča prve stopnje.

[JEDRO]

Dolžnik, ki je vknjižen kot lastnik nepremičnine, na katero je dovoljena izvršba, ne more uspešno ugovarjati, da jo je prodal že pred vložitvijo izvršilnega predloga, ampak mora to uveljavljati kupec kot tretji.

[OBRAZLOŽITEV]

Z izpodbijanim sklepom je sodišče prve stopnje dolžnikov ugovor zoper sklep o izvršbi zavrnilo, ker se je prepričalo, da je dolžnik še vedno lastnik nepremičnine, na katero je predlagana izvršba.

V pritožbi proti taki odločitvi dolžnik ponavlja ugovorno trditev, da je namreč obravnavano nepremičnino že pred vložitvijo izvršilnega predloga prodal L.R., kar dokazuje overjenim potrdilom z dne 27.6.1986. Dejanski lastnik je torej kupec, ne glede na to, da ni vpisan v zemljiški knjigi. Slep o tolmačenju 33. člena ZTLR, kakršno sprejema prvo sodišče, v sedanjih razmerah ne more zdržati.

Pritožba ni utemeljena.

Za dovolitev izvršbe s prodajo nepremičnine nedvomno je odločilno obstoječe zemljiškoknjižno stanje (1. odst. 168. člena ZIZ). To pa v konkretnem primeru kot lastnika izkazuje dolžnika. Ta torej ne more uspešno ugovarjati dovolitvi izvršbe, še toliko manj pa, ko potrdilo, na katero se dolžnik sklicuje (B2), niti ne predstavlja listine, ki bi bila primerna za vknjižbo lastninske pravice na kupca L.R. Lahko pa ugovor zoper sklep o izvršbi vloži tisti, ki verjetno izkaže, da ima na predmetu izvršbe (lastninsko) pravico, ki izvršbo preprečuje (ugovor tretjega, čl. 64 ZIZ).

Izpodbijani sklep o zavrnitvi dolžnikovega ugovora je glede na povedano pravilen in zakonit, zato ga je pritožbeno sodišče, ko tudi ni našlo uradoma upoštevnih kršitev, potrdilo (čl. 365, tč. 2 ZPP v zvezi s čl. 15 ZIZ).