Appeal allowed; possession lost after eviction means eviction claim cannot be granted.
Legislator summary
AI generatedThe appellate court overturned the first-instance judgment ordering the defendant to vacate the property and pay costs. The defendant argued that a prior court-ordered eviction in a separate enforcement proceeding ended their possession over six months ago, rendering them no longer the possessor at the time of the original trial. The court agreed, holding that since the defendant no longer possessed the apartment, the plaintiff could not be granted possession, and the first instance must retry the case with the new evidence.
Legislator headnote
AI generatedArt. 370.1 ZPP; Art. 352.4 ZPP: If a party's possession of the subject matter is terminated by a subsequent judicial decision before the final judgment, the court must reconsider the claim for possession and adjust cost allocation accordingly.
Keywords
AI generatedCited Legislation
AI generatedRelated Decisions
AI generatedFull text
Pritožbi se ugodi, sodba se razveljavi in se zadeva vrne sodišču prve stopnje v novo sojenje.
[JEDRO]
Sporna posest stanovanja toženca ob zaključku zadnje glavne obravnave.
[OBRAZLOŽITEV]
Prvo sodišče je z izpodbijano sodbo naložilo toženi stranki, da izroči tožeči stranki enoinpolsobno stanovanje št. 1 v pritličju stanovanjskega bloka ..., prostega stvari in oseb. Obenem je odločilo, da je tožena stranka dolžna povrniti tožeči stranki pravdne stroške v znesku 79.050,00 SIT s pripadki. Tako je odločilo, ker je ugotovilo, da toženec živi v spornem stanovanju brez pravnega naslova.
Proti sodbi se pritožuje toženec, uveljavlja vse tri pritožbene razloge in sodišču druge stopnje predlaga, da izpodbijano sodbo razveljavi. Odločitev prvega sodišča ni pravilna. V izvršilnem postopku In 319/97, ki se je vodil pred Okrajnim sodiščem v Ljubljani, je sodišče s pomočjo sodnih uradni oseb izselilo toženca iz stanovanja št. 1. Že več kot pol leta toženec navedenega stanovanja nima v posesti. Toženec res ni lastnik navedenega stanovanja, vendar tudi posestnik tega stanovanja ni več. Če stanovanja nima v posesti, posesti tožnici ne more prepustiti. V stanovanje je sodišče preselilo upnico, ki sedaj zaseda stanovanje.
Toženec nikakor ni pasivno legitimiran v tej pravdi več.
Pritožba je utemeljena.
Toženec v pritožbi zatrjuje, da ni več posestnik spornega stanovanja in za to svojo trditev ponuja dokaz, spis In 97/00319 Okrajnega sodišča v Ljubljani. To dejstvo, ki je novo dejstvo, saj ga toženec zatrjuje šele v pritožbi (in zanj ponuja dokaz), je pravno pomembno za presojo utemeljenosti tožničinega izpraznitvenega zahtevka. Zato bo moralo prvo sodišče v ponovljenem postopku izvesti ponujeni dokaz. Če se bo izkazalo, da je toženčeva trditev točna, da tedaj ob koncu zadnje glavne obravnave (upošteva se pri odločitvi pravno stanje, kot je obstajalo na koncu zadnje glavne obravnave), točna, da tedaj spornega stanovanja več ne uporablja, tožničinemu izpraznitvenemu zahtevku ne bo mogoče ugoditi. Ker pa se je tožena stranka na nova dejstva in dokaze sklicevala šele v pritožbenem postopku, bo moralo prvo sodišče pri svoji stroškovni odločitvi upoštevati določbo četrtega odst. 352. čl. ZPP.
Zaradi povedanega je sodišče druge stopnje pritožbi tožene stranke ugodilo in izpodbijano sodbo razveljavilo po določbi prvega odst.
370. čl. ZPP.