Legislator Case Law & Legislation
Sklep II Ips 539/2007 ECLI:SI:VSRS:2008:II.IPS.539.2007 AI generated

Appeal dismissed because counterclaim lacked required value declaration preventing appellate review.

Case Number Sklep II Ips 539/2007
Court / Authority
Jurisdiction Slovenia (SI)
Decision Date
Outcome Dismissed

Legislator summary

AI generated

The Supreme Court of Slovenia rejected the appeal against a first-instance judgment dismissing a counterclaim. The counterclaim sought a declaration that no legal relationship existed between the parties, but the plaintiffs failed to declare the value of the disputed subject matter. The court ruled that without this declaration, the appeal was inadmissible because the statutory threshold for appellate review could not be met.

Legislator headnote

AI generated

375. člen ZPP; 44. odst. 2 in 367. odst. 2 ZPP: A counterclaim is treated as an independent action regarding the declaration of the value of the disputed subject matter; an appeal is inadmissible if the value of the disputed subject matter is not declared, as the appeal threshold cannot be verified.

Keywords

AI generated
counterclaim independence value of disputed subject matter admissibility of appeal appellate threshold independent action procedural defect ZPP appeal rules

Cited Legislation

AI generated

Cited Case Law

AI generated
Galič, Pravdni postopek, Zakon s komentarjem, druga knjiga, stran 177
Nasprotno tožbo je treba šteti za samostojno tožbo, kolikor gre za popolnost vloge, navedbo vrednosti spornega predmeta, sodno takso (primerjaj Galič, Pravdni postopek, Zakon s komentarjem, druga knjiga, stran 177).
AI generated

Need to analyze how this precedent applies to your matter?

Cross-reference this judgment against statutes, commentaries, and subsequent citing case law inside Legislator AI.

Open in Legislator →

Full text

Revizija se zavrže.

[JEDRO]

Nasprotna tožba se šteje za samostojno tožbo, kolikor gre za navedbo vrednosti spornega predmeta. Ker tožnika po nasprotni tožbi vrednosti spornega predmeta v nasprotni tožbi nista navedla, njuna revizija ni dovoljena.

[OBRAZLOŽITEV]

V pravdni zadevi Okrožnega sodišča v Ljubljani P 3312/2004-I tožeče stranke M., zoper F. K. in L. B. K., je tožeča stranka uveljavljala plačilo uporabnine za poslovni prostor. Med pravdo sta tamkajšnja toženca vložila zoper tožečo stranko nasprotno tožbo na ugotovitev, da med strankama ne obstoji nikakršno pravno razmerje. Sodišče prve stopnje nasprotne tožbe ni obravnavalo skupaj s tožbo, ampak jo je izločilo in obravnavalo posebej. Tožbo F. K. in L. B. K. je zavrglo, sodišče druge stopnje pa je njuno pritožbo zavrnilo in sklep sodišča prve stopnje potrdilo.

Tožnika po nasprotni tožbi sta zoper sklep sodišča druge stopnje vložila revizijo. Uveljavljata revizijska razloga zmotne uporabe materialnega prava in bistvene kršitve določb pravdnega postopka ter predlagata spremembo izpodbijanega sklepa tako, da se tožbenemu zahtevku ugodi, podrejeno pa, da se ta sklep razveljavi in zadeva vrne sodišču druge stopnje v novo sojenje.

Po 375. členu Zakona o pravdnem postopku (ZPP, Uradni list RS št. 26/99 in nadalj.) je bila revizija vročena Vrhovnemu državnemu tožilstvu Republike Slovenije in toženi stranki, ki nanjo ni odgovorila.

Revizija ni dovoljena.

V obravnavanem primeru gre za odločitev o nasprotni tožbi. Nasprotno tožbo je treba šteti za samostojno tožbo, kolikor gre za popolnost vloge, navedbo vrednosti spornega predmeta, sodno takso (primerjaj Galič, Pravdni postopek, Zakon s komentarjem, druga knjiga, stran 177). Tožnika po nasprotni tožbi vrednosti spornega predmeta nista navedla. To je pomanjkljivost, zaradi katere nimata pravice do revizije, saj mora stranka, ki uveljavlja tožbeni zahtevek z nedenarnim zahtevkom, v tožbi navesti vrednost spornega predmeta (drugi odstavek 44. člena ZPP), ker je revizija dovoljena le v primerih, če vrednost izpodbijanega dela pravnomočne sodbe presega 4.172,93 EUR (drugi odstavek 367. člena ZPP). Nedovoljeno revizijo je zato revizijsko sodišče zavrglo (377. člen ZPP).