Appeal court partially allows appeal, reducing child support from 40,000 to 32,000 SIT based on parents' income and child's needs.

Pritožbi tožnika se delno ugodi in se sodba sodišča prve stopnje v izreku pod tč. 3. spremeni tako, da je tožnik B. V. dolžan plačevati za preživljanje mladoletne hčerke B. A. od izdaje sodbe sodišča prve stopnje dalje mesečno preživnino v višini 32.000,00 SIT mesečno. Do pravnomočnosti sodbe zapadle obroke je dolžan plačati v 15 dneh, v bodoče dospevajoče obroke pa do vsakega 15. dne v mesecu za tekoči mesec, v primeru zamude z zakonitimi zamudnimi obrestmi od zapadlosti posameznih zneskov do plačila, vse na roke matere toženke in pod izvršbo.

V ostalem se tožnikova pritožba in v celoti pritožba toženke zavrneta.

[JEDRO]

Pri ugotavjanju višine potreb preživninskega upravičenca je treba upoštevati možnosti preživninskih zavezancev.

[OBRAZLOŽITEV]

Sodišče prve stopnje je z izpodbijano sodbo razvezalo zakonsko zvezo med pravdnima strankama, mladoletno hčerko B. A. dodelilo v varstvo in oskrbo materi toženki, tožniku pa naložilo, da zanjo plačuje preživnino v višini 40.000,00 SIT mesečno.

Proti sodbi in sicer izreku o preživnini sta se pritožili obe pravdni stranki. Tožnik uveljavlja vse dovoljene pritožbene razloge in pritožbenemu sodišču predlaga, da izpodbijano sodbo v preživninskem izreku tako spremeni, da tožniku naloži plačevanje preživnine po 25.000,00 SIT mesečno. Navaja, da je bil dogovor za takšno preživnino dosežen med pravdnima strankama in takšno preživnino tudi plačuje. Toženka je šele na obravnavi predložila drugačen izračun preživnine in zahtevala višjo preživnino v višini 55.000,00 SIT, pri čemer pa je pri navajanju stroškov, ki jih ima s preživljanjem mladoletne hčerke, močno pretiravala, enako pa je previsoko ocenila tudi stroške v zvezi s stanovanjem, ki pa jih tako ali tako plačuje tožnik.

tožnik še poudarja, da je do razpada skupnosti živel v družini, sedaj pa si bo moral sam ustvariti novo življenje, kar pomeni, da so njegove možnosti omejene. Zaveda se svoje obveznosti plačevanja preživnine, vendar v obsegu, ki jo je glede na svoje zmožnosti sposoben plačevati.

Toženka pa vlaga pritožbo proti izreku o preživnini v tistem delu, v katerem sodišče prve stopnje ni prisodilo preživnine od 1.10.1999 dalje, pri čemer uveljavlja pritožbeni razlog bistvene kršitve določb pravdnega postopka in predlga takšno spremembno sodbe, da bo tožnik dolžan plačevati po prvostopnem sodišču prisojeno preživnino v višini 40.000,00 SIT mesečno od 1.10.1999. Navaja, da je toženka postavila zahtevek na obravnavi na zapisnik, da terja preživnino od 1.10.1999 dalje, takšnega zahtevka pa sodišče prve stopnje brez razlogov ni upoštevalo pri svoji odločitvi.

Pritožba tožnika je delno utemeljena, pritožba toženke pa ni utemeljena.

Preživnina je dajatev, katere plačilo se lahko zahteva le vnaprej. Preživninski zahtevek za plačilo 55.000,00 SIT je toženka postavila na zadnji glavni obravnavi dne 16.12.1999 in tedaj je tudi postavila zahtevek, da se tako zahtevana preživnina plačuje od 1.10.1999. Na tej obravnavi je bila tudi izdana sodba. Odločitev sodišča prve stopnje, ko ni odločalo o preživninskem zahtevku za nazaj, je glede na spredaj navedeno pravno pravilna, pritožba toženke, ki takšno odločitev izpodbija, pa neutemeljena. Če je toženka v obdobju od 1.10.1999 pa do izdaje sodbe kaj iz naslova preživnine zalagala za tožnika, lahko to uveljavlja z ustreznim verzijskim zahtevkom.

Sodišče prve stopnje je potrebe mladoletne hčerke ugotavljalo na podlagi izpovedbe pravdnih strank in pa seznama mesečnih stroškov za njeno preživljanje, ki ga je predložila toženka, pri čemer pa je samo ugotovilo, da po toženki navedene potrebe mladoletne hčerke presegajo okvir realnih potreb hčerke, upoštevajoč zmožnosti obeh staršev.

Zato jih je ocenilo, upoštevajoč splošno znane podatke o potrebah otrok takšne starosti na 70.000,00 SIT mesečno, ta znesek pa nato porazdelilo med obe pravdni stranki glede na višino njunih dohodkov in pa upoštevajoč, da prevzema toženka tudi vso skrb za mladoletno hčerko. Z načinom porazdelitve stroškov med obe pravdni stranki se pritožbeno sodišče strinja, saj so dejansko ugotovljeni dohodki toženke nekoliko nižji od dohodkov tožnika, pritrditi pa je tudi prvostopnemu sodišču, da je treba upoštevati tudi toženkino pretežno oziroma glavno skrb za varstvo in vzgojo otroka.

Zato je prav, da k preživljanju mladoletne hčerke tožnik prispeva večji delež v denarju, kot toženka. Ne glede na navedeno pa je po presoji pritožbenega sodišča prisodilo sodišče prve stopnje tožniku previsoko preživnino.

Upoštevajoč navedene potrebe mladoletne hčerke v povezavi s splošno znanimi podatki o življenjskih stroških otrok takšne starosti in v povezavi z višino dohodkov obeh staršev je namreč po sodišču ocenjena višina potreb mladoletne hčerke previsoka. Glede na določbo 79. čl. Zakona o zakonski zvezi in družinskih razmerjih je treba določiti višino prispevka za preživljanje otrok v sorazmerju z otrokovimi potrebami in možnostmi staršev. Ob večjih možnostih enega ali obeh od staršev je seveda mogoče priznati preživninskemu upravičencu višje potrebe, v primeru manjših možnosti staršev pa se morajo tudi te potrebe prilagoditi tem možnostim. Po prvostopnem sodišču ocenjene potrebe mladoletne hčerke približno ustrezajo vsoti dohodkov obeh staršev deljeno s tri. To bi pomenilo, da so potrebe 14-letne hčerke povsem enake po višini potrebam njene matere oziroma očeta. Splošno pa je znano, da potrebe aktivnega, zaposlenega odraslega presegajo potrebe dijaka, pri čemer tudi ni mogoče mimo dejstva, da mladoletna hčerka pravdnih strank živi skupaj z materjo in že preskrbljenim sinom pravdnih strank, kar na osebo pomeni manjše kolektivne stroške gospodinjstva v razmerju do tožnika, ki živi sam. Glede na navedeno, pritožbeno sodišče ocenjuje, da znašajo primerne potrebe preživninske upravičenke povprečno mesečno od 55.000,00 do 60.000,00 SIT, k tem potrebam pa je dolžan tožnik prispevati iz že navedenih razlogov, nekoliko več od toženke, torej po oceni pritožbenega sodišča 32.000,00 SIT mesečno. Iz navedenih razlogov je zato pritožbeno sodišče delno pritožbi tožnika ugodilo in na podlagi 3. in 4. točke 358. čl. ZPP izpodbijano sodbo spremenilo tako, kot izhaja iz izreka te sodbe, pri tem pa ustrezno preciziralo preživninski izrek (408/2 ZPP) Izrek o stroških pritožbenega postopka je odpadel, ker jih stranki nista priglasili oz. (toženka) pravočasno priglasili.