Default judgment dismissed because defendant's contradictory claim proves factual error preventing appeal.
Slovenia (SI)
Legislator summary
AI generatedThe Court of Appeal dismissed the defendant's appeal against a default judgment ordering them to vacate business premises and pay damages. The defendant argued they had no lease agreement and were not in the plaintiffs' spaces, but this claim directly contradicted the factual basis of the first-instance ruling. The court held that a default judgment cannot be appealed when the appellant's own statements reveal a false or incomplete understanding of the facts, thereby validating the lower court's decision.
Legislator headnote
AI generated2. odst. 338. čl. ZPP; 2. odst. 350. čl. ZPP; 353. čl. ZPP: A default judgment is inadmissible for appeal if the appellant's defense contradicts the established facts, proving the original decision was based on a false or incomplete factual finding.
Keywords
AI generatedCited Legislation
AI generatedRelated Decisions
AI generatedFull text
Pritožba se zavrne in se potrdi sodba sodišča prve stopnje.
[JEDRO]
Zamudne sodbe ni mogoče izpodbijati zaradi zmotne in nepopolne ugotovitve dejanskega stanja.
[OBRAZLOŽITEV]
Prvo sodišče je z zamudno sodbo ugodilo tožbenemu zahtevku tožeče stranke, da je dolžna tožena stranka izprazniti poslovne prostore tožnikov, podrobno navedenih v 1. tč. izreka izpodbijane sodbe, ter da je tožeči stranki dolžna plačati znesek 2,175.000,00 SIT z zakonitimi zamudnimi obrestmi od 21.1.1999 dalje do plačila in ji povrniti pravdne stroške v znesku 128.204,80 SIT (2. tč. izreka izpodbijane sodbe).
Proti sodbi se pritožuje tožena stranka. Navaja, "da podjetje D.
K. d.o.o. nima z gospodi W. nobene najemne pogodbe, niti ni v njihovih prostorih. Verjetno je prišlo do pomote".
Pritožba ni utemeljena.
V tej pravdni zadevi je bila dne 3.12.1999 izdana zamudna sodba in z ustreznim pravnim poukom (2. odst. 338. čl. ZPP) vročena toženi stranki. V pravočasni pritožbi tožena stranka potrjuje tožbeno navedbo tožeče stranke dejanske narave, da tožena stranka s tožniki nima sklenjene najemne pogodbe, postavlja pa tožbeni dejanski trditvi nasprotno dejansko trditev, da "ni v njihovih prostorih". Zaradi zmotne in nepopolne ugotovitve dejanskega stanja, ki jo s povedano trditvijo tožena stranka zatrjuje, pa zamudne sodbe po že navedenem 2. odst. 338. čl. ZPP ni mogoče izpodbijati. Ob uradnem preizkusu izpodbijane sodbe v okviru, ki ga določa 2. odst. 350. čl. ZPP pa sodišče druge stopnje ugotavlja, da po uradni dolžnosti upoštevnih absolutnih bistvenih kršitev določb pravdnega postopka sodišče ni zagrešilo, njegova odločitev pa je tudi materialnopravno pravilna.
Zaradi povedanega je sodišče druge stopnje pritožbo zavrnilo in potrdilo sodbo sodišča prve stopnje po določbi 353. čl. ZPP.