Legislator Case Law & Legislation
VSL sodba I Cp 1291/99 ECLI:SI:VSLJ:2000:I.CP.1291.99 AI generated

Court dismisses appeal against TV license fee order, ruling ownership of receiver creates obligation regardless of usage.

Case Number VSL sodba I Cp 1291/99
Court / Authority
Jurisdiction Slovenia (SI)
Decision Date
Outcome Dismissed

Legislator summary

AI generated

The court dismissed the appellant's appeal, upholding the first-instance judgment that ordered payment of a TV license fee. The appellant argued they did not use the receiver for terrestrial programs, preferring satellite services, and claimed the broadcaster failed to verify technical conditions. The court ruled that mere ownership of a TV receiver establishes the legal obligation to pay, making actual program viewing irrelevant to the liability.

Legislator headnote

AI generated

člen 368 ZPP; Ownership of a TV receiver creates a statutory obligation to pay the license fee, irrespective of whether the receiver is used for terrestrial broadcasting or the specific programs viewed.

Keywords

AI generated
TV license fee obligation TV receiver ownership license fee payment administrative enforcement civil procedure appeal statutory liability broadcaster regulations

Cited Legislation

AI generated
AI generated

Need to analyze how this precedent applies to your matter?

Cross-reference this judgment against statutes, commentaries, and subsequent citing case law inside Legislator AI.

Open in Legislator →

Full text

Pritožba se zavrne in se potrdi sodba sodišča prve stopnje.

[JEDRO]

Obveznost plačevanja RTV naročnine izhaja iz zakona.

[OBRAZLOŽITEV]

Sodišče prve stopnje je najprej izdalo sklep o izvršbi na podlagi verodostojne listine, s katerim je bilo med drugim naloženo sedanjemu tožencu, da plača RTV naročnino za mesece februar, marec, april, maj, junij in julij 1998. Potem ko je toženec ugovarjal, je sodišče opravilo postopek in izdalo izpodbijano sodbo, s katero je omenjeni sklep o izvršbi vzdržalo v veljavi in odločilo, da mora toženec tožeči stranki plačati tudi pravdne stroške. Ugotovilo je, da je toženec imetnik TV sprejemnika in da mora zato naročnino plačati.

Proti sodbi se pritožuje toženec in navaja, da sodišče ni preverilo podatkov, ki jih je poslal. Svojega TV sprejemnika ni uporabljal za gledanje programov, ker uporablja satelitske programe. Predstavniki RTV Ljubljana se tudi nikoli niso prepričali o tehničnih pogojih na njihovem področju. Ne strinja se z višino naročnine in s pravdnimi stroški.

Pritožba ni utemeljena.

Odločitev sodišča prve stopnje je pravilna. Razlogi sodišča prve stopnje o tem, zakaj mora toženec plačevati naročnino, so jasni in popolni in jih ni potrebno ponavljati. Toženec je že v ugovoru proti plačilnemu nalogu navajal, da RTV naročnine ne plačuje zato, ker ne glede programa. Sodišče prve stopnje je v izpodbijani sodbi jasno zapisalo, zakaj kljub temu obstaja toženčeva dolžnost plačevati naročnino. V pritožbi toženec le ponavlja svoje stališče, to pa ne more biti uspešno. Ni namreč pomembno, ali toženec gleda programe, pomembno je, da je imetnik TV sprejemnika. Kakšen pomen ima njegova trditev v pritožbi, da se predstavniki RTV Ljubljana niso nikoli prepričali o tehničnih pogojih na njihovem področju, pa iz pritožbe ni jasno. Samo dejstvo, da se toženec ne strinja z višino naročnine in z višino pravdnih stroškov, za odločitev o stvari ni pomembno, saj je sodišče prve stopnje v zvezi z višino naročnine in z višino pravdnih stroškov v spisu imelo zadostno podlago za odločitev.

Tako je bilo torej treba zavrniti pritožbo in potrditi pravilno odločitev sodišča prve stopnje (člen 368 ZPP).

Določbe ZPP/77 so v tej sodbi uporabljene glede na člen 498 ZPP/99.