Appeal allowed; prior ruling on interim order does not block new request based on new circumstances.

Pritožbi se ugodi, izpodbijani sklep se razveljavi in zadeva vrne sodišču prve stopnje v novo odločanje.

[JEDRO]

Pravnomočna odločitev o zavrnitvi predloga za izdajo začasne odredbe ne predstavlja ovire za ponovno odločanje v novem predlogu za izdajo začasne odredbe, če ta temelji na drugih, kasneje nastalih okoliščinah.

[OBRAZLOŽITEV]

Sodišče prve stopnje je z izpodbijanim sklepom zavrglo upničin predlog za izdajo začasne odredbe, na podlagi katere bi se tožencu prepovedalo odsvojiti, obremeniti ali kako drugače razpolagati z njegovim poslovnim deležem v družbi S. in z zaznambo te prepovedi v sodnem registru.

Proti sklepu se pritožuje tožnica, ki ne navaja izrecno pritožbenega razloga, smiselno pa predlaga razveljavitev izpodbijanega sklepa in meritorno odločanje o njenem predlogu za izdajo začasne odredbe.

Navaja, da prvostopno sodišče zmotno šteje, da je bilo o predlagani začasni odredbi že pravnomočno odločeno, saj lahko upnica poda nov predlog za izdajo začasne odredbe glede na nove, kasneje nastale okoliščine. Poleg tega naj bi tudi ne šlo za postopek med istima strankama. Navaja še, da je toženec začel groziti, da bo svoj celotni poslovni delež na firmi S. prodal ali ga prenesel na I. D. ali koga drugega. V tem primeru pa bi bila upnica - tožnica onemogočena pri uveljavljanju svoje terjatve do tega poslovnega deleža. Pri tem naj bi bila tožničina terjatev verjetno izkazana, glede na prej navedeno pa tudi nadaljnje predpostavke za izdajo predlagane začasne odredbe.

Pritožba je utemeljena.

Sodišče prve stopnje je predlog za izdajo začasne odredbe zavrglo zato, ker je z vpogledom v spis Okrajnega sodišča v Radovljici pod opr. št. R 47/99 ugotovilo, da je bilo o po vsebini identičnem predlogu za izdajo začasne odredbe že pravnomočno odločeno in sicer je bil predlog tožnice za izdajo takšne začasne odredbe že pravnomočno zavrnjen. Te prvostopne ugotovitve so točne in s stališčem sodišča prve stopnje, da gre za vsebinsko enak predlog za izdajo začasne odredbe in to med istima strankama, se pritožbeno sodišče strinja. To, da je tožnica vložila tožbo tudi proti podjetju S. in predlaga začasno odredbo tudi proti temu podjetju ter da je v predlogu za izdajo začasne odredbe predlagana ustrezna prepoved ne le tožencu, temveč tudi direktorju družbe S., je brezpredmetno za odločanje o tej zadevi. Lastnik poslovnega deleža je toženec J.

B. in ne družba S. in le njega je mogoče zavezati oziroma mu naložiti prepoved odsvojitve tega deleža. Pač pa je pritrditi pritožbi, da pravnomočna odločitev o predlogu za izdajo začasne odredbe, tudi če gre za postopek med istima strankama, ne more predstavljati ovire za ponovno odločanje o predlogu za izdajo začasne odredbe z isto vsebino, če ta predlog temelji na drugih, kasneje nastalih okoliščinah. Iz odločb, izdanih v postopku pod opr. št. R 47/99 Okrajnega sodišča v Radovljici, ki se nahajajo v prilogah spisa izhaja, da je takratna predlagateljica, sedanja tožnica, svoj predlog za izdajo začasne odredbe v zvezi s prepovedjo razpolaganja s poslovnih deležem utemeljevala s toženčevim škodljivim razpolaganjem s premoženjem družbe S. in s tem z zmanjševanjem premoženja in vrednosti družbe S. kot pravne osebe. Sedanji predlog za izdajo začasne odredbe, katerega je sodišče prve stopnje zavrglo, pa tožnica utemeljuje s trditvami o tem, da obstoji neposredna nevarnost, da bo toženec svoj poslovni delež v družbi S. odtujil. Svoj predlog torej ne opira na škodljivo razpolaganje toženca v svojstvu direktorja družbe S., temveč v svojstvu lastnika poslovnega deleža te družbe.

Gre torej po presoji pritožbenega sodišča za predlog za izdajo začasne odredbe med istima strankama z isto vsebino, vendar iz drugih razlogov in glede na zatrjevane kasneje nastale okoliščine, ki takšno odredbo opravičujejo. O takšnem predlogu pa še ni bilo pravnomočno odločeno, ter je zato o njem treba meritorno odločiti. Iz tega razloga je pritožbeno sodišče na podlagi 3. točke 365. člena ZPP v zvezi s 15. členom ZIZ pritožbi ugodilo, izpodbijani sklep razveljavilo in zadevo vrnilo sodišču prve stopnje v novo odločanje.