Appeal dismissed: Claim for invalidity of sales contract is not a real right dispute requiring land register entry.
Legislator summary
AI generatedThe Court of Appeal dismissed the appeal against the first-instance decision refusing to mark the dispute in the land register. The appellant argued that a lawsuit to declare a sales contract void would prevent future land register entries, yet the court held that such a suit only establishes an obligatory claim. The court ruled that since the appellant did not request the restoration of the prior land register status, the proceedings do not concern the acquisition or change of real rights, thus excluding the possibility of marking the dispute.
Legislator headnote
AI generated44. člen ZZK; 95. člen ZZK: A lawsuit solely to declare a contract void does not constitute a proceeding for the acquisition or change of real rights and therefore cannot be marked in the land register unless the plaintiff also requests the restoration of the prior land register status.
Keywords
AI generatedCited Legislation
AI generatedRelated Decisions
AI generatedFull text
Pritožba se zavrne in se potrdi sklep sodišča prve stopnje.
[JEDRO]
Sama tožba na ugotovitev ničnosti prodajne pogodbe med toženima strankama ne more biti predmet zaznambe spora, saj tožeča stranka uveljavlja le obligacijsko terjatev in ne zahteva kot posledico ničnosti, da se vzpostavi prejšnje zemljiškoknjižno stanje.
[OBRAZLOŽITEV]
Z izpodbijanim sklepom je sodišče prve stopnje odločilo, da se ne dovoli zaznamba spora pri nepremičnini, vpisani pri zemljiškoknjižnem vložku št. 308 k.o. M., parc. št. 279/10. Zoper ta sklep se je pravočasno pritožila tožeča stranka iz pritožbenega razloga zmotne uporabe materialnega prava. V pritožbi navaja, da je tožeča stranka vložila tožbo zaradi ugotovitve ničnosti pogodbe med prvo in drugo toženo stranko. Po členu 104 Zakona o obligacijskih razmerjih (ZOR), ki določa posledice ničnosti, mora vsaka stranka vrniti drugi, kar je prejela. V konkretnem primeru, če bo tožeča stranka s tožbo uspela, zemljiškoknjižni prepis sporne parcele ne bo možen, ker ne bo pravnega temelja oziroma pogodbe. Zato pritožniku ni jasno, zakaj sodišče zaznambe spora ne dovoli, saj teče sodni postopek prav zaradi pridobitve stvarne pravice, na podlagi pravnega temelja, za katerega tožeča stranka trdi, da je ničen.
Pritožba ni utemeljena.
Zaznamba spora se dovoli, če teče sodni postopek o pridobitvi, spremembi ali prenehanju stvarne pravice na nepremičnini (1. odstavek 44. člena Zakona o zemljiški knjigi; ZZK). Zaznamba spora pa se dovoli tudi, če teče sodni postopek za ugotovitev neveljavnosti vknjižbe in vzpostavitev prejšnjega zemljiškoknjižnega stanja (2. odstavek 44. člena ZZK). Pritožbeno sodišče se v celoti strinja z razlogi, ki jih je navedlo že sodišče prve stopnje in z zaključkom, da se zaznamba spora ne dovoli. Tudi po mnenju pritožbenega sodišča sama tožba na ugotovitev ničnosti prodajne pogodbe med toženima strankama ne more biti predmet zaznambe spora, saj tožeča stranka uveljavlja le obligacijsko terjatev in ne zahteva kot posledico ničnosti, da se vzpostavi prejšnje zemljiškoknjižno stanje. V konkretnem primeru torej ne gre za postopek o pridobitvi, spremembi ali prenehanju stvarne pravice na nepremičnini in takega zaključka ne spremeni niti pritožbena navedba, da če bo tožeča stranka s tožbo uspela, zemljiškoknjižni prepis sporne parcele ne bo možen, ker ne bo pravnega temelja oziroma pogodbe.
Sodišče prve stopnje je torej pravilno uporabilo materialno pravo in ker tudi ni storilo nobene izmed bistvenih kršitev določb pravdnega postopka, na katere mora pritožbeno sodišče paziti po uradni dolžnosti, je pritožbeno sodišče pritožbo tožeče stranke kot neutemeljeno zavrnilo in potrdilo izpodbijani sklep sodišča prve stopnje (2. tč. 95. člena ZZK).
Ker tožeča stranka s pritožbo ni uspela, bo morala sama nositi svoje stroške pritožbenega postopka, odločitev o tem pa je vsebovana že v odločitvi o zavrnitvi pritožbe.