Legislator Case Law & Legislation
Sklep II Ips 915/2006 ECLI:SI:VSRS:2008:II.IPS.915.2006 AI generated

Appeal against incidental interest claim dismissed; review only allowed for main claim value under ZPP.

Case Number Sklep II Ips 915/2006
Court / Authority
Jurisdiction Slovenia (SI)
Decision Date
Outcome Dismissed

Legislator summary

AI generated

The Supreme Court of Slovenia rejected the defendant's appeal, ruling that review is only permitted against the main claim's value, not incidental interest. The defendant argued for a change in interest calculation based on a Constitutional Court decision, but the court held the appeal was limited to the principal debt. Consequently, the review was inadmissible, and the defendant was ordered to pay the plaintiff's legal costs.

Legislator headnote

AI generated

39. člen ZPP; 367. člen ZPP: Review is permitted only against the main claim's value; incidental claims do not allow for review unless the main claim's value is contested.

Keywords

AI generated
civil procedure appeal main claim value incidental interest claim review admissibility legal costs award

Cited Legislation

AI generated
39. člen ZPP
367. člen ZPP
377. člen ZPP
1060. člen Obligacijskega zakonika
Ustavnega sodišča RS z dne 2.3.2002, opr. št. U-I-300/04
Predlaga, naj se v tem obsegu izpodbijana sodba spremeni z upoštevanjem odločbe Ustavnega sodišča RS z dne 2.3.2002, opr. št. U-I-300/04, ki je razveljavila določbo 1060.

Cited Case Law

AI generated
Ustavnega sodišča RS z dne 2.3.2002, opr. št. U-I-300/04
Predlaga, naj se v tem obsegu izpodbijana sodba spremeni z upoštevanjem odločbe Ustavnega sodišča RS z dne 2.3.2002, opr. št. U-I-300/04, ki je razveljavila določbo 1060.
AI generated

Need to analyze how this precedent applies to your matter?

Cross-reference this judgment against statutes, commentaries, and subsequent citing case law inside Legislator AI.

Open in Legislator →

Full text

Revizija se zavrže.

Tožena stranka mora tožeči stranki povrniti stroške odgovora na revizijo v znesku 56,17 EUR v petnajstih dneh, od tedaj dalje pa z zakonskimi zamudnimi obrestmi do plačila.

[JEDRO]

V okviru odločitve o pravici do revizije je odločilna vrednost spornega predmeta, ki se nanaša le na vrednost glavnega zahtevka (prvi odstavek 39. člena ZPP). Zato navedba sporne vrednosti, ki jo je tožena stranka označila v reviziji, ne glede na svojo višino, ne more omogočiti ugotovitve, da je revizija, vložena le proti odločitvi o stranski terjatvi, dovoljena.

[OBRAZLOŽITEV]

Sodišče prve stopnje je toženi stranki naložilo, da mora tožnici poleg že pravnomočno prisojene odškodninske rente v znesku 3.340,32 SIT (sedaj 13,93 EUR) mesečno plačati za čas od 1.6.1991 do 31.12. 1999 še 2.536,80 SIT (10,58 EUR) z zakonskimi zamudnimi obrestmi, od 1.1.2000 dalje pa namesto dosedanje rente plačevati po 42.598,28 SIT (177,75 EUR) mesečno z zakonskimi zamudnimi obrestmi od vsakega petega dne v mesecu. Višji zahtevek glede bodoče rente je zavrnilo. Z dopolnilno sodbo v presežku nad prisojenim zneskom je zavrnilo tudi tožničin zahtevek za plačilo rente do vključno decembra 1999.

Pritožbi tožeče stranke je sodišče druge stopnje delno ugodilo in sodbo sodišča prve stopnje v zvezi z dopolnilno sodbo spremenilo tako, da je toženi stranki naložilo, da mora poleg rente, določene s sodbo sodišča prve stopnje z dne 17.6.1991 v znesku 3.340,32 SIT (13,93 EUR) mesečno plačati tožnici še 193.364 SIT (806,89 EUR) z zakonskimi zamudnimi obrestmi od posameznih zneskov od 5.6.1991 do vključno 5.12.1992 ter posamezne zneske od 15.130,50 SIT (63,13 EUR) do zneska 54.775,50 SIT (228,57 EUR) mesečno z zakonskimi zamudnimi obrestmi od 1.1.1993 dalje do 31.12.2002 ter od 1.1.2003 dalje. Višji tožbeni zahtevek je zavrnilo.

Tožena stranka je vložila revizijo zaradi zmotne uporabe materialnega prava, vendar jo je izrecno omejila le na tisti del, ki se nanaša na tek zakonskih zamudnih obresti. Predlaga, naj se v tem obsegu izpodbijana sodba spremeni z upoštevanjem odločbe Ustavnega sodišča RS z dne 2.3.2002, opr. št. U-I-300/04, ki je razveljavila določbo 1060. člena Obligacijskega zakonika, kolikor se na njegovi podlagi za zamudne obresti iz obligacijskih razmerij, nastalih pred uveljavitvijo Obligacijskega zakonika, ki tečejo po 1.1.2002, uporablja Zakon o obligacijskih razmerjih – ta pa ne določa uporabe pravila, da zamudne obresti nehajo teči, ko vsota zapadlih, a neplačanih obresti doseže glavnico. Zatrjuje, da ugovora v tej smeri doslej ni mogla podati, ker je bila citirana odločba Ustavnega sodišča sprejeta šele po vložitvi pritožbe tožene stranke proti sodbi sodišča prve stopnje.

Revizija je bila dostavljena Vrhovnemu državnemu tožilstvu RS in tožeči stranki, ki je nanjo odgovorila in predlagala njeno zavrnitev z utemeljitvijo, da ima tožena stranka na podlagi samega zakona možnost, da svoje stališče o teku zamudnih obresti ugovarja v izvršbi, če ustrezno zakonsko določilo ne bi bilo upoštevano.

Revizija ni dovoljena.

Tožena stranka, kot je povedano, vlaga revizijo le proti izreku izpodbijane sodbe, ki se nanaša na tek zakonskih zamudnih obresti. Navedene obresti so ves čas med pravdo predstavljale postransko terjatev v skladu z določbo drugega odstavka 39. člena ZPP. V okviru odločitve o pravici do revizije pa je (zaradi uporabe določbe 367. člena ZPP) odločilna vrednost spornega predmeta, ki se nanaša le na vrednost glavnega zahtevka (prvi odstavek 39. člena ZPP). Zato navedba sporne vrednosti, ki jo je tožena stranka označila v reviziji, ne glede na svojo višino, ne more omogočiti ugotovitve, da je revizija, vložena le proti odločitvi o stranski terjatvi, dovoljena.

Revizijsko sodišče je postopalo v skladu z določbo 377. člena ZPP in nedovoljeno revizijo zavrglo. Pri tem je odločilo, da mora tožena stranka, ki z revizijo ni uspela, tožeči stranki, ki je nanjo odgovorila, povrniti njene stroške, ki jih je imela z vložitvijo odgovora na revizijo. Višina teh stroškov je odmerjena v skladu z Odvetniško tarifo z zneskom 56,17 EUR.