Appeal dismissed: Mortgage registration without notarized deed or court agreement cannot serve as enforcement basis.

Pritožba se zavrne in se potrdi sklep sodišča prve stopnje.

[JEDRO]

Ker ima upnik vpisano zastavno pravico na dolžnikovi nepremičnini, nima pa ustreznega notarskega zapisa ali sporazuma pred sodiščem, takšen vpis v zemljiško knjigo ne more biti podlaga za izdajo sklepa o izvršbi in nato prodajo nepremičnine.

[OBRAZLOŽITEV]

Sodišče prve stopnje je zavrnilo predlog za izvršbo, ker listina, katero je predložil upnik, ni izvršilni naslov.

Proti temu sklepu se pritožuje upnik zaradi nepopolne ugotovitve dejanskega stanja in nepravilne uporabe materialnega prava. Upnik je dopolnil svoj predlog s pogodbo z dne 30.11.1992 in pogodbo o hipoteki, zemljiškoknjižni izpisek in izpisek odprtih postavk.

Obrazložitev sodišča je sama s seboj v nasprotju in skregana s pravno logiko. Razlog, da sta dolžnika samo hipotekarna dolžnika ni razlog za zavrnitev predloga. Sodišče ugotavlja, da dolžnikoma ni mogoče naložiti, da sta dolžna plačati upnikovo terjatev, ker nista upniku ničesar dolžna. Iz člena 969 ZOR sledi, da se enostavno pravica pridobi z vpisom v zemljiško knjigo.

Pritožba ni utemeljena.

Upnik je predlagal izvršbo s prodajo zastavljene nepremičnine, na kateri ima zastavno pravico na podlagi pravnomočne in izvršljive pogodbe o zavarovanju denarne terjatve z zastavno pravico in je pri tem kot dokaz priložil pogodbo (priloge A 1 do A 5) in sklep naslovnega sodiča dn.štev. 2205/92 o vpisu zastavne pravice na podlagi te pogodbe na nepremičnine, last sedanjih dolžnikov v tej izvršilni zadevi. Na podlagi tega dejanskega stanja je sodišče prve stopnje pravilno ugotovilo, da ne gre za izvršilni naslov, ki je lahko podlaga izvršbe na podlagi izvršilnega naslova (primerjaj 17. člen Zakona o izvršbi in zavarovanju - ZIZ). Pogodba je bila le overjena pri notarju oziroma so bili overjeni podpisi in ne gre za pogodbo o zavarovanju terjatve v pomenu zavarovanja z notarskim zapisom po določbi 250. člena ZIZ.

Ker je sodišče prve stopnje odločilo o predlogu za izvršbo, je pritožbeno sodišče obravnavalo odločitev sodišča prve stopnje o predlogu za izvršbo iz listovne številke 1-3. V nadaljevanju postopka, dan pred izdajo izpodbijanega sklepa, je upnik predlagal izvršbo na podlagi verodostojne listine. O tem predlogu so v razlogih izpodbijanega sklepa tudi navedbe, vendar ker sodišče še formalno z izrekom o tem ni odločilo, se pritožbeno sodišče s temi navedbami ni moglo ukvarjati.

Ker upnik ni predložil ustreznega izvršilnega naslova, je sodišče prve stopnje pravilno predlog za izvršbo zavrnilo. Res je v sklepu vrsta navedb, ki so odveč v tej zadevi. Vendar te navedbe niso vplivale na pravilnost in zakonitost sklepa, ki ga je moč preizkusiti, zato tudi ne gre za smiselno očitano absolutno bistveno kršitev določb ZPP z 14. točke 2. odstavka 354. člena ZPP v zvezi s 15. členom ZIZ. V nadaljevanju postopka bo sodišče prve stopnje odločilo o predlogu upnika za izvršbo na podlagi verodostojne listine, saj dosedaj še ni bilo o tem odločeno.

Ker je sodišče prve stopnje na pravilno in popolno ugotovljeno dejansko stanje pravilno uporabilo materialno pravo in ker pri tem ni zagrešilo nobene kršitve postopka, na kater je treba paziti po uradni dolžnosti, je bilo treba pritožbo zavrniti in potrditi sklep sodišča prve stopnje (365. člen ZPP v zvezi s 15. členom ZIZ).