Final court order establishing possession rights bars enforcement of eviction in execution proceedings.
Slovenia (SI)
Legislator summary
AI generatedThe appellate court dismissed the creditor's appeal, upholding the first instance court's decision to block enforcement of an eviction order. The debtor successfully argued that a final judgment ordering the sale of the property established his right to possession, which legally prevents the execution of the eviction. The court ruled that once possession rights are definitively proven, they constitute a valid bar to enforcement under the relevant execution laws.
Legislator headnote
AI generated50. člen Zakona o izvršbi in zavarovanju; 2. točka 380. člen Zakona o postopku pri izvrševanju zapadlih dolgov: A final court order establishing the debtor's right to possession constitutes a legal bar to the enforcement of an eviction order.
Keywords
AI generatedCited Legislation
AI generatedRelated Decisions
AI generatedFull text
Pritožba se zavrne in se potrdi sklep sodišča prve stopnje.
[JEDRO]
Ugovor dolžnika, da je s pravnomočno sodbo izkazal pravico do posesti, je v izvršilnem postopku na podlagi sklepa, izdanega v motenjski pravdi (izvršilni naslov) razlog, ki preprečuje izvršbo.
[OBRAZLOŽITEV]
Prvo sodišče je ugodilo dolžnikovemu ugovoru proti sklepu o izvršbi, s katerim je sodišče prve stopnje na podlagi pravnomočnega sklepa v motenjski pravdi dovolilo izvršbo z izpraznitvijo in izročitvijo stanovanja na G... Tako je odločilo, ker je Okrožno sodišče v Ljubljani s pravnomočno sodbo I P 1503/95 z dne 13.6.1996, v zvezi s sodbo I Cp 1017/96 Višjega sodišča v Ljubljani z dne 7.11.1996, naložilo upnici, da z dolžnikom sklene kupoprodajno pogodbo za isto stanovanje in to dejstvo preprečuje izvršbo (50. člen ZIP).
Proti sklepu se pritožuje upnica. Navaja, da je sklep popolnoma nesprejemljiv, neresen, ne more obstajati zaradi dobljene tožbe IV P 152/96 z dne 29.1.1997. V pristojnosti sodišča je le deložacija.
Sodišče dovoljuje vstop v stanovanje tujim osebam, njej pa ne omogoči bivanja v njenem privatnem stanovanju.
Pritožba ni utemeljena.
Izvršilni naslov v tem postopku je pravnomočni sklep, izdan v postopku zaradi motenja posesti. Pravilen je sklep prvega sodišča, da pravnomočna sodba, s katero je upnici kot toženki naloženo, da sklene z dolžnikom kot tožnikom prodajno pogodbo za isto stanovanje, ki bi ga moral v tem izvršilnem postopku izprazniti, dokazuje njegovo pravico do posesti stanovanja. Ta pravica do posesti stanovanja je bila pravnomočno ugotovljena s citirano sodbo, preden je upnica vložila obravnavani predlog za izvršbo (2.6.1997, pravnomočna sodba 7.11.1996). Čim pa je izkazana dolžnikova pravica do posesti (dolžnik je domnevni lastnik), je to v obravnavanem primeru iz razlogov, ki jih je pravilno navedlo prvo sodišče, razlog, ki preprečuje izvršbo (50. člen ZIP).
Odločitev prvega sodišča je tedaj v procesnem, dejanskem in materialnopravnem pogledu pravilna. Sodišče druge stopnje je zato upničino pritožbo zavrnilo in potrdilo izpodbijani sklep po odločbi 2. točke 380. člena ZPP v zvezi s členom 14 ZIP.