Appeal dismissed; court upheld market value assessment despite incomplete internal inspection and unproven value increase claims.
Legislator summary
AI generatedThe second-instance court dismissed the debtor's appeal against a first-instance enforcement order establishing the market value of real estate at 184.255.125.00 SIT. The debtor argued the valuer failed to inspect the property internally and ignored recent renovations and market fluctuations, yet the court found these claims unpreserved due to lack of specific evidence. Consequently, the court rejected the appeal and confirmed the original valuation based on the valuer's reliance on existing reports and the absence of substantiated proof for the debtor's assertions.
Legislator headnote
AI generatedArticle 179 of the Enforcement Act; Article 15 of the Enforcement Act: A valuer's reliance on existing appraisal reports constitutes sufficient basis for market value determination even without an internal inspection, and vague or unsubstantiated claims regarding property value changes cannot justify a new valuation in enforcement proceedings.
Keywords
AI generatedCited Legislation
AI generatedRelated Decisions
AI generatedFull text
Pritožba se zavrne in se izpodbijani sklep potrdi.
[JEDRO]
Sporna ugotovljena tržna vrednost nepremičnine.
[OBRAZLOŽITEV]
V tem postopku izvršbe na nepremičnine zaradi izterjave zneska 120.000.000,00 SIT s pripadki je prvo sodišče z izpodbijanim sklepom na podlagi določbe 179. člena ZIZ ugotovilo vrednost nepremičnin, podrobno opisanih v izreku tega sklepa, v znesku 184.255.125,00 SIT.
Proti sklepu se pritožuje dolžnik. Navaja, da izvedenec ni mogel oceniti dejanske vrednosti nepremičnin, ker si nepremičnin ni ogledal in je cenitev očitno izdelal na podlagi gradbene dokumentacije; ker ni upošteval notranje opremljenosti nepremičnin, kar predstavlja največjo vrednost, saj so nepremičnine ravno zaradi notranje opremljenosti največ vredne; ob vpisu hipoteke so bile nepremičnine ocenjene na bistveno višjo vrednost; v zadnjem letu je v nepremičnine veliko vlagal in bistveno povečal njihovo vrednost, česar izvedenec ni upošteval. Predlaga razveljavitev sklepa in določitev drugega izvedenca.
Pritožba ni utemeljena.
Pritožba graja ugotovljeno tržno ceno nepremičnine, ki izhaja iz cenitve izvedenca, s trditvijo, da si nepremičnin ni ogledal. Ta pritožbena trditev je sicer delno točna, saj je izvedenec v uvodu mnenja napisal, da si je nepremičnine ogledal od zunaj, vendar pa iz mnenja izvedenca izhaja, da je pri cenitvi vseh nepremičnin upošteval cenilna poročila štev. 130/94 z dne 17.12.1994, štev. 127/94 z dne 13.12.1994 in štev. 126/94 cenilca B... (točka 1., 2., 3 izvedeniškega mnenja), ki jih ima očitno v mislih tudi pritožnik, ko se sklicuje na cenitev ob vpisu hipoteke. Katere ugotovitve izvedenca naj bi bile zaradi tega, ker si izvedenec nepremičnin ni ogledal tudi od znotraj, napačne, oziroma nepopolne, pritožnik v pritožbi ne pove.
Na ravni pavšalnosti ostajajo tudi njegove pritožbene trditve, da izvedenec ni upošteval notranje opremljenosti nepremičnin, saj ne pove niti za katero in za kakšno notranjo opremo gre. Teh pavšalnih trditev v pritožbenem postopku ni mogoče upoštevati. Pritožnik v pritožbi dalje trdi, da so bile ob vpisu hipoteke nepremičnine ocenjene na bistveno višjo vrednost. Zatrjevanega dejstva v pritožbenem postopku ni mogoče upoštevati, ker z dokazom ni podprto.
Že povedano o neupoštevnosti pavšalnih trditev v pritožbenem postopku velja tudi za nadaljnjo pritožbeno trditev, da je v zadnjem letu dolžnik toliko vlagal v nepremičnino, da se je njena vrednost bistveno povečala. Glede na pavšalne pritožbene trditve pa ni videti potrebe, da bi cenitev opravil drug izvedenec.
Zaradi povedanega je sodišče druge stopnje pritožbo dolžnika zavrnilo in potrdilo izpodbijani sklep po določbi 2. točke 365. člena ZPP/99 v zvezi s členom 15 ZIZ.