Alimony enforcement objection dismissed; debtor cannot claim inability to pay or direct payment to child.

Ugovor se zavrne in se potrdi sklep o izvršbi.

Upničini stroški za odgovor na ugovor v znesku 4.370,00 SIT so nadaljnji stroški izvršilnega postopka.

[JEDRO]

1. Preživninski zavezanec v postopku zaradi izterjave preživnine ne more uveljavljati razloga, da preživnine ne more plačevati, saj je sodišče v izvršilnem postopku vezano na izvršilni naslov. 2. Denar, ki ga zavezanec izroči neposredno mld. upravičencu do preživnine, ne pomeni izpolnitve po izvršilnem naslovu, ki določa, da mora plačevati preživnino na roke zakoniti zastopnici.

[OBRAZLOŽITEV]

Z izpodbijanim sklepom o izvršbi je sodišče prve stopnje na podlagi sodbe Temeljnega sodišča v Ljubljani, Enote v Ljubljani, opr. št. II P 473/91, z dne 24. 2. 1992, dovolilo izvršbo na sredstva na dolžnikovih računih in na dolžnikove premičnine zaradi izterjave preživnine za obdobje od 1. 8. 1991 do 31. 10. 1998 v znesku 312.532,00 SIT in stroškov izvršilnega postopka v znesku 4.370,00 SIT z zakonitimi zamudnimi obrestmi. Zavrnilo pa je predlog za izvršbo v delu, v katerem je upnica zahtevala izterjavo zakonitih zamudnih obresti od zneska vsakega zahtevanega neplačanega mesečnega obroka preživnine od dneva njegove zapadlosti ter izterjavo stroškov izvršilnega postopka nad zneskom 4.370,00 SIT.

Zoper tak sklep je dolžnik vložil ugovor. Navaja, da v sodbi II P 473/91 jasno piše, da mora zakoniti zastopnici upnice plačevati preživnino na roke. Večkrat je poskušal urediti zadevo, da bi plačeval preživnino na tekoči račun ali kako drugače, a zakonita zastopnica ni hotela o tem nič slišati. Vse obveznosti je po razvezi redno plačeval, celo sin je dvignil njegovo celo mesečno plačo, ko je bil marca 1992 v bolnici. Skrbel je, da je dal otrokom nekaj po možnostih. Nekaj večjih vsot je dal, ko je dobil socialno pomoč in 2.000,00 DEM, ki si jih je sposodil pri A..., dal pa jih je na roke sinu. Hčerki je dajal ob srečanjih manjše vsote denarja, večjih pa si ni upala vzeti, ker ji mati ni dovolila. Odprl je račun za mladoletne osebe, a je bil naenkrat zaprt. Pripravljen je plačevati, samo mora imeti stike s hčerko. Do zakonite zastopnice nima nobene obveznosti, saj je pustil povsem opremljeno stanovanje. Navaja še, da bo v primeru rubeža njegov s.p. propadel, saj ne bo mogel poravnati svojih obveznosti. Če bo normalno delal, kot doslej, bo lahko vse poplačal.

Smiselno predlaga, naj se v zvezi z njegovimi navedbami zasliši socialno delavko M... in A...

Upnica je na ugovor odgovorila. Ugovoru nasprotuje in navaja, da bi lahko dolžnik preživnino plačeval po pošti ter v tem primeru tudi imel potrdilo o plačilu oz. o tem, da zakonita zastopnica upnice denarja ni hotela prejeti. Da pa bi ne hotela sprejemati preživnine, ni logično. Glede računa, ki naj bi ga dolžnik odprl, upnica ne ve ničesar. Dolžnikove navedbe so si med seboj v nasprotju, saj nadalje trdi, da je svoje obveznosti redno poravnaval. Sin je dolžnikovo plačo le-temu v celoti izročil. Bone, ki jih je prejel dolžnik, je res vnovčila zakonita zastopnica, a so takrat še živeli skupaj in so bili porabljeni tudi za njegovo prehrano. Glede zneska 2.000,00 DEM, ki naj bi ga dolžnik izročil sinu, je poudariti, da se izvršba ne vodi za preživnino zanj. Zaključuje, da so ostale dolžnikove navedbe irelevantne.

Sodišče prve stopnje je ugotovilo, da ugovor ni utemeljen, in ga je poslalo višjemu sodišču, da o njem odloči kot o pritožbi (2. odstavek 54. člena Zakona o izvršbi in zavarovanju - ZIZ, Ur. l. RS, 51/98).

Ugovor ni utemeljen.

Na podlagi določbe 1. odstavka 55. člena ZIZ je mogoče ugovor zoper sklep o izvršbi vložiti iz razlogov, ki preprečujejo izvršbo.

Razlogi, ki jih navaja dolžnik pa ne predstavljajo nobenega od razlogov, ki so v zakonu primeroma našteti, ne drugega razloga, ki bi preprečeval izvršbo. Da je dolžniku s sodbo naloženo, naj plačuje preživnino na roke zakoniti zastopnici, ni razumeti dobesedno.

Preživnino bi lahko plačeval tudi po pošti in tako imel potrdilo o nakazilih. Dolžnikove navedbe so si med seboj tudi v nasprotju, saj trdi, da je večkrat neuspešno skušal urediti plačevane prežinine, hkrati pa, da je vse svoje obveznosti redno plačeval. Navedba, da je sin dvignil njegovo mesečno plačo v mesecu marcu leta 1992 in da je njemu izročil 2.000,00 DEM, v zadevi zaradi izterjave preživnine za mld. hči dolžnika ni relevantna. Denar, ki naj bi ga izročal neposredno mld. hčerki, tudi ne pomeni izpolnjevanja preživninske obveznosti v skladu z izvršilnim naslovom, saj mu je s sodbo naloženo plačevanje preživnine zanjo zakoniti zastopnici. Poleg tega je dolžnik le posplošeno navedel, da je šlo za manjše zneske, ne da bi jih določeno opredelil. Njegova dolžnost prispevati h hčerinemu preživljanju tudi ni odvisna od stikov z njo.

Kar zadeva njegovo navedbo, da do zakonite zastopnice nima nikakršnih obveznosti, pa sodišče druge stopnje poudarja, da ta niti ni upnica v tej izvršilni zadevi in sama proti njemu ne uveljavlja nobenih lastnih terjatev.

Vprašanje (ne)uspešnosti dolžnikovega samostojnega podjetništva prav tako ne vpliva na njegovo obveznost, da plačuje preživnino, ki mu je naložena s sodbo. Nemožnosti izpolnjevanja obveznosti ni mogoče uveljavljati v izvršilnem postopku, saj je v njem sodišče vezano na izvršilni naslov.

Zato je sodišče druge stopnje ugovor zavrnilo kot neutemeljen in potrdilo izpodbijani sklep o izvršbi na podlagi določbe 2. točke 365. člena Zakona o pravdnem postopku (ZPP, Ur. l. RS, 26/99) v zvezi s 15. členom ZIZ.

Odločitev o upničinih stroških odgovora na ugovor temelji na določbi 1. odstavka 165. člena ZPP v zvezi s 15. členom ZIZ in na določbi 5. odstavka 38. člena ZIZ. Upnica je upravičena do povračila nagrade odvetnici za sestavo odgovora na ugovor v znesku 4.370,00 SIT (tar.

št. 21/5 Odvetniške tarife - OT, Ur. l. RS, št. 7/95), in sicer pri vrednosti odvetniške točke 87,40 SIT.