Legislator Case Law & Legislation
VSL sklep III Cp 2049/99 ECLI:SI:VSLJ:2000:III.CP.2049.99 AI generated

Enforcement court dismissed objection as enforcement court cannot review underlying title's legality.

Case Number VSL sklep III Cp 2049/99
Court / Authority
Jurisdiction Slovenia (SI)
Decision Date
Outcome Dismissed

Legislator summary

AI generated

The appellate court dismissed the debtor's objection to an enforcement order, upholding the lower court's decision to proceed with execution. The debtor argued the underlying judgment was invalid due to a traffic accident caused by a vehicle he had sold, claiming ignorance of the defect. The court ruled that enforcement courts are bound by the formal legality of the enforcement title and cannot re-examine its substantive correctness, as doing so would amount to a second trial on the same matter.

Legislator headnote

AI generated

Zakon o izvršbi in zavarovanju (ZIZ) 3. odst. 58. čl.; Zakon o pravdnem postopku (ZPP) 2. tč. 365. čl.: An enforcement court must strictly adhere to the principle of formal legality and cannot review the legality or correctness of the enforcement title, as such review would constitute a second adjudication on a matter already decided.

Keywords

AI generated
enforcement court jurisdiction formal legality principle enforcement title review second trial prohibition enforcement objection dismissal

Cited Legislation

AI generated
AI generated

Need to analyze how this precedent applies to your matter?

Cross-reference this judgment against statutes, commentaries, and subsequent citing case law inside Legislator AI.

Open in Legislator →

Full text

s k l e n i l o : Ugovor se zavrne in se sklep sodišča prve stopnje potrdi.

[JEDRO]

Za izvršilno sodišče velja strogo formalno legalitetno načelo: izvršilno sodišče se pri izdaji sklepa o izvršbi ne sme spuščati v preizkus zakonitosti in pravilnosti izvršilnega naslova, ki je podlaga za izvršbo, temveč je vezano nanj, saj bi v nasprotnem primeru to pomenilo ponovno odločanje o že razsojeni stvari.

[OBRAZLOŽITEV]

Sodišče prve stopnje je dovolilo predlagano izvršbo z rubežem do 1/3 prejemkov dolžnikov do popolnega pokritja s plačilnim nalogom Okrajnega sodišča v Ljubljani I Pl 884/98 z dne 20.8.1998 ugotovljene upnikove terjatve.

Drugi dolžnik je zoper sklep pravočasno vložil ugovor. Predvideva, da se sklep nanaša na prometno nesrečo, ki pa je ni zakrivil on, saj je avto v nevoznem stanju prodal prvemu dolžniku. Ta je očitno vozilo popravil in povzročil prometno nesrečo, za katero je zvedel šele od zavarovalnice. Misleč, da je avto nevozen in naj bi ga prvi dolžnik uporabil le za rezervne dele, je šele po nekaj mesecih vložil prošnjo za odjavo vozila iz prometa. Ne čuti se dolžnega plačati niti odškodnine niti obresti, saj sploh ne ve natančno, za kaj gre.

Upnik je na ugovor odgovoril, da je neutemeljen in predlagal, naj ga sodišče zavrne, saj bi v njem navedene razloge dolžnik lahko ugovarjal le v pravdnem in ne izvršilnem postopku.

Sodišče prve stopnje je ugovor v skladu s 3. odst. 58. čl.

Zakona o izvršbi in zavarovanju (v nadaljevanju ZIZ) odstopilo višjemu sodišču, da o njem odloči kot o pritožbi.

Ugovor ni utemeljen.

Izvršilni naslov za predlagano in s sklepom dovoljeno izvršbo je sklep Okrajnega sodišča v Ljubljani z dne 20.8.1998, opr. št. I Pl 884/98, na katerem je tudi klavzula o pravnomočnosti. Z njim je dolžnikoma naloženo solidarno plačilo glavnice 57.490,00 SIT z zakonitimi zamudnimi obrestmi od 22.4.1996, stroškov likvidacije v znesku 37.791,00 z zakonitimi zamudnimi obrestmi od 14.6.1996 ter pravdnih stroškov v znesku 8.400,00 SIT. Izterjavo te denarne terjatve želi upnik doseči v izvršilnem postopku. Za izvršilno sodišče velja strogo formalno legalitetno načelo: izvršilno sodišče se pri izdaji sklepa o izvršbi ne sme spuščati v preizkus zakonitosti in pravilnosti izvršilnega naslova, ki je podlaga za izvršbo, temveč je vezano nanj, saj bi v nasprotnem primeru to pomenilo ponovno odločanje o že razsojeni stvari - s svojimi ugovori, katere bi vse lahko uveljavljal v postopku, iz katerega izvira izvršilni naslov, pa želi drugi dolžnik doseči ravno to. To pa po povedanem ni dopustno in zato takšen ugovor oziroma pritožba tudi ne more biti utemeljen.

Ugovor drugega dolžnika je torej neutemeljen, saj pritožbeno sodišče pri preizkusu izpodbijanega sklepa tudi ni našlo razlogov, na katere pazi po uradni dolžnosti (2. odst.

350. čl. Zakona o pravdnem postopku - ZPP v zvezi s 15. čl. ZIZ).

Zato ga je pritožbeno sodišče zavrnilo in potrdilo sklep sodišča prve stopnje (2. tč. 365. čl. ZPP v zvezi s 15. čl. ZIZ).