VSL sklep I Kp 170/2000 · Višje sodišče v Ljubljani
Slovenia (SI)
Legislator summary
AI generatedObdolženčevo nestrinjanje s sojenjem, kot ga je podal v svoji zaključni besedi pred izrekom sodbe, ni moč šteti za napoved pritožbe. Zakon o kazenskem postopku v prvem odstavku 368. člena jasno določa, da morajo upravičenci do pritožbe, pritožbo napovedati; to pa lahko storijo takoj po razglasitvi sodbe oziroma pouku o pravici do pritožbe, najkasneje pa v osmih dneh od dneva razglasitve sodbe. Ker obdolženec pritožbe ni napovedal po razglasitvi sodbe, pritožba ni dovoljena, zato jo je sodišče druge stopnje zavrglo (390. člen ZKP).
Legislator headnote
AI generatedVSL sklep I Kp 170/2000 · Višje sodišče v Ljubljani: Z v uvodu navedeno sodbo je sodišče prve stopnje obdolženca spoznalo za krivega kaznivega dejanja po členu 308/I KZ. Obdolžencu je izreklo pogojno obsodbo, v kateri mu je določilo kazen petih mesecev zapora, zatem pa ob upoštevanju kazni petih mesecev zapora (določene v pogojni obsodbi po sodbi Okrajnega sodišča v .... opr, št, K 221/97), na podlagi določila 47. člena KZ, določilo enotno kazen devetih mesecev zapora s preizkusno dobo štirih let. Obdolžencu je v plačilo naložilo tudi stroške kazenskega postopka.
Keywords
AI generatedRelated Decisions
AI generatedFull text
Pritožba obdolženega F.N. se zavrže kot nedovoljena.
[JEDRO]
Obdolženčevo nestrinjanje s sojenjem, kot ga je podal v svoji zaključni besedi pred izrekom sodbe, ni moč šteti za napoved pritožbe. Zakon o kazenskem postopku v prvem odstavku 368. člena jasno določa, da morajo upravičenci do pritožbe, pritožbo napovedati; to pa lahko storijo takoj po razglasitvi sodbe oziroma pouku o pravici do pritožbe, najkasneje pa v osmih dneh od dneva razglasitve sodbe. Ker obdolženec pritožbe ni napovedal po razglasitvi sodbe, pritožba ni dovoljena, zato jo je sodišče druge stopnje zavrglo (390. člen ZKP).
[OBRAZLOŽITEV]
Z v uvodu navedeno sodbo je sodišče prve stopnje obdolženca spoznalo za krivega kaznivega dejanja po členu 308/I KZ. Obdolžencu je izreklo pogojno obsodbo, v kateri mu je določilo kazen petih mesecev zapora, zatem pa ob upoštevanju kazni petih mesecev zapora (določene v pogojni obsodbi po sodbi Okrajnega sodišča v .... opr, št, K 221/97), na podlagi določila 47. člena KZ, določilo enotno kazen devetih mesecev zapora s preizkusno dobo štirih let. Obdolžencu je v plačilo naložilo tudi stroške kazenskega postopka.
Zoper sodbo se je pritožil obdolženec, ki v pritožbi nakazuje pritožbeni razlog zmotne in nepopolne ugotovitve dejanskega stanja ter smiselno predlagal, da se izpodbijana sodba razveljavi ter zadeva vrne sodišču prve stopnje v novo sojenje.
Višja državna tožilka svetnica iz Ljubljane NN je v svojem pisnem mnenju, podanem skladno z določbo drugega odstavka 445. člena ZKP, predlagala zavrženje pritožbe.
Pritožba ni dovoljena.
Obdolženec je pritožbo zoper sodbo sodišča prve stopnje, ki je bila izrečena dne 5.1.2000, vložil dne 27.1.2000. Iz zapisnika o glavni obravnavi dne 5.1.2000 izhaja, da so bile po razglasitvi sodbe stranke poučene o pravici do pritožbe in dolžnosti njene napovedi v roku 8 dni, česar pa obdolženec ni storil. Obdolženčevo nestrinjanje s sojenjem, kot ga je podal v svoji zaključni besedi pred izrekom sodbe in na kar se sklicuje tudi v pritožbi, ni moč šteti za napoved pritožbe. Zakon o kazenskem postopku v prvem odstavku 368. člena jasno določa, da morajo upravičenci do pritožbe pritožbo napovedati; to pa lahko storijo takoj po razglasitvi sodbe oziroma pouku o pravici do pritožbe, najkasneje pa v osmih dneh od dneva razglasitve sodbe.
Ker obdolženec pritožbe ni napovedal po razglasitvi sodbe, pritožba ni dovoljena, zato jo je sodišče druge stopnje zavrglo (390. člen ZKP).