Appeal dismissed; police lawfully performed duties; defendant obstructed lawful official acts.

Pritožba zagovornika obtoženega B.K. se zavrne kot neutemeljena in se potrdi sodba sodišča prve stopnje.

Po členu 98/I ZKP mora obtoženi B.K. plačati kot stroške pritožbenega postopka povprečnino v znesku 50.000,00 SIT.

[JEDRO]

Policista sta izvrševala naloge javne varnosti v skladu z Zakonom o notranjih zadevah (Ur. l. SRS št. 28/80), ko sta po radijskem obvestilu o vlomu v osebni avtomobil začela kontrolirati in legitimirati osebe. Dejanje uradnih oseb je bilo zakonito, ravnanje obtoženca pa usmerjeno k preprečitvi njihovih zakonitih uradnih dejanj.

[OBRAZLOŽITEV]

Okrožno sodišče v ... je s citirano sodbo spoznalo obtoženega B. K. za krivega zaradi dveh poskusov kaznivega dejanja preprečitve uradnega dejanja uradni osebi po členu 302/IV, III in I v zvezi s členom 22 KZ ter mu izreklo pogojno obsodbo, v kateri je določilo posamični kazni 6 in 4 mesece zapora ter enotno kazen 9 mesecev zapora in preizkusno dobo 2 leti. V določeno enotno kazen je vštelo pripor in odločilo, da mora obtoženec plačati stroške kazenskega postopka ter 100.000,00 SIT povprečnine, oškodovanca V.K. pa je napotilo s premoženjsko pravnim zahtevkom na pravdo. Z isto sodbo pa je, ker je okrožni državni tožilec umaknil obtožbo zaradi absolutnega zastaranja, tudi zavrnilo obtožbo zaradi dveh kaznivih dejanj goljufije po členu 217/I KZ.

Zoper obsodilni del sodbe je vložil pritožbo obtoženčev zagovornik odvetnik J.K. zaradi kršitve kazenskega zakona in zaradi odločbe o kazenski sankciji ter predlagal spremembo izpodbijane sodbe s pravno kvalifikacijo po členu 302/I v zvezi s členom 22 KZ, podrejeno pa njeno razveljavitev in vrnitev sodišču prve stopnje v novo sojenje.

Višja državna tožilka svetnica ... je na seji senata predlagala zavrnitev pritožbe.

Pritožba ni utemeljena.

Ker je pritožnik izpodbijal samo pravno kvalifikacijo obtožencu očitanega kaznivega dejanja in posledično tudi višino določenih kazni, ugotovljenemu dejanskemu stanju pa ni oporekal, je pritožbno sodišče v skladu s 1. odstavkom 383. člena ZKP najprej ugotovilo, da izpodbijana sodba nima pomanjkljivosti, na katere mora pritožbeno sodišče paziti po uradni dolžnosti v korist obtoženca. Pritožbeno sodišče je nato ocenilo kot neutemeljene pritožbene navedbe v zvezi s pravno kvalifikacijo češ, da policisti niso opravljali nalog javne varnosti, ampak so samo opravljali dejanja v okviru svojih pooblastil, zaradi česa naj bi bilo obtoženčevo ravnanje pravno pravilno kvalificirano le po 1. odstavku 302. člena KZ. Iz izpovedi prič V.K. in M. S. je razvidno, da sta bila kritično noč v patrulji in ko sta po radijski zvezi dobila obvestilo o vlomu v avtomobil pred hotelom ...v K.., sta takoj začela z intenzivno kontrolo in legitimiranjem oseb na mostu preko K.. v centru mesta, čemur se je uprl obtoženec ter sta v skladu z 2. odstavkom Zakona o notranjih zadevah (Ur. l. SRS št. 28/80) nedvomno izvrševala zadeve javne varnosti na področju odkrivanja in prijemanja storilcev kaznivih dejanj. Pritožbeno sodišče ob tem samo še pripominja, da je most oddaljen le nekaj minut peš hoje od hotela ... in je zato protispisna pritožbena navedba, da vlomilca sploh ne bi mogla izslediti. Iz izpovedi S.K. pa je razvidno, da so bili policisti poklicani v vojašnico v ..., ker je obtoženec samovoljno preplezal ograjo in ni upošteval odredb stražarjev ter so po oceni pritožbenega sodišča policisti ob intervenciji nedvomno izvrševali v skladu s citiranim Zakonom o notranjih zadevah zadeve javne varnosti na področju vzdrževanja javnega reda in miru. Po oceni pritožbenega sodišča je sodišče prve stopnje tudi zanesljivo ugotovilo in primerno obrazložilo, da so bila dejanja uradnih oseb zakonita, ravnanje obtoženca pa usmerjeno k preprečitvi njihovih zakonitih uradnih dejanj.

Pritožbeno sodišče je ocenilo tudi obtožencu izrečeno kazensko sankcijo, ki je zakonita in smotrna. Sodišče prve stopnje pa je glede na vse ugotovljene okoliščine določilo tudi primerni posamični in primerno enotno kazen ter tudi primerno dolgo preizkusno dobo.

Glede na navedeno je pritožbeno sodišče zavrnilo pritožbo obtoženčevega zagovornika kot neutemeljeno in potrdilo sodbo sodišča prve stopnje, obtožencu pa določilo kot stroške pritožbenega postopka plačilo povprečnine v znesku 50.000,00 SIT.