Legislator Case Law & Legislation
VSL sklep I Kp 55/2000 ECLI:SI:VSLJ:2000:I.KP.55.2000 AI generated

Appeal against confiscation of a firearm used in assault dismissed due to insufficient concealment.

Case Number VSL sklep I Kp 55/2000
Court / Authority
Jurisdiction Slovenia (SI)
Decision Date
Outcome Dismissed

Legislator summary

AI generated

The High Court dismissed the parents' appeal against the first-instance court's order to confiscate a firearm used by their son in an assault. The court found the factual findings regarding the crime and the gun's accessibility correct, noting the weapon was not sufficiently hidden despite being the father's property. Consequently, the safety measure was upheld as legally justified to prevent future misuse.

Legislator headnote

AI generated

Art. 69. ust. 2 KZ; Art. 74, 78 KZ: A safety measure involving the confiscation of a weapon used in a crime is justified when the weapon was accessible due to inadequate concealment, and the first-instance court's factual findings regarding the crime and the weapon's location are correct.

Keywords

AI generated
confiscation of firearm safety measure for juveniles insufficient concealment assault with weapon appeal against confiscation juvenile safety order ZKP Art. 383

Cited Legislation

AI generated
AI generated

Need to analyze how this precedent applies to your matter?

Cross-reference this judgment against statutes, commentaries, and subsequent citing case law inside Legislator AI.

Open in Legislator →

Full text

Pritožba staršev starejšega mladoletnika se zavrne kot neutemeljena in se potrdi sklep sodišča prve stopnje.

[JEDRO]

Sodišče prve stopnje je starejšemu mladoletniku pravilno izreklo vzgojni ukrep odvzema pištole, ki je last mladoletnikovega očeta, ki jo je mladoletnik našel. Pištola je bila namreč premalo skrita.

Mladoletnik je pištolo uporabil pri storitvi kaznivega dejanja.

[OBRAZLOŽITEV]

Senat za mladoletnike Okrožnega sodišča v Novem mestu je starejšemu mladoletniku, ki je obravnavan zaradi kaznivega dejanja lahke telesne poškodbe po 1. in 2. odst. 133. čl. KZ, po določilih 74. in 78. KZ izrekel vzgojni ukrep nadzorstva organa socialnega varstva z navodiloma, da se osebno opraviči oškodovancu in da obiskuje psihološko posvetovalnico. Po 2. odst. 69. čl. KZ mu je vzel pištolo znamke CZ M70, ki jo je mladoletnik uporabil za kaznivo dejanje.

Odločeno je bilo še o stroških kazenskega postopka.

Proti navedenemu sklepu sta se pravočasno pritožila mladoletnikova starša in sicer zoper tisti del izreka, s katerim je bilo odločeno, da se starejšemu mladoletniku vzame pištola, zoper obrazložitev pa glede ugotovljenega dejanskega stanja, ker naj v določenem delu ne bi bilo pravilno ugotovljeno. Predlagata spremembo odločbe v zvezi z odvzemom pištole, v obrazložitvi pa naj bi bila sprejeta ustrezna nova stališča in ugotovitve.

Višja državna tožilka je predlagala zavrnitev pritožbe kot neutemeljene in potrditev izpodbijanega sklepa.

Pritožba ni utemeljena.

Sodišče druge stopnje po proučitvi izpodbijanega sklepa ugotavlja, da je prvostopenjsko sodišče dejansko stanje pravilno in popolno ugotovilo. Starejšemu mladoletniku je bilo očitano, da je oškodovanca dvakrat udaril v glavo z ročajem pištole, nato pa ga je še brcnil v obraz. Da je to res storil, je v zagovoru povedal sam mladoletnik, zagovor pa so potrdili oškodovanec in obe priči. Zato je utemeljen zaključek sodišča prve stopnje, da je starejši mladoletnik s takim ravnanjem oškodovancu prizadejal lahko telesno poškodbo, pritožbeno sodišče pa sprejema tudi zaključek izpodbijanega sklepa, da je taka poškodba bila povzročena z nevarnim sredstvom, kar ročaj pištole in obuta noga vsekakor sta. Mladoletnikovo ravnanje ima zato vse znake kaznivega dejanja lahke telesne poškodbe po 1. in 2. odst. 133. čl. KZ, kar je ob pravilnem in popolno ugotovljenem dejanskem stanju pravilno zaključilo sodišče prve stopnje. Glede tega zaključka se pritožnika ne pritožujeta.

Starša starejšega mladoletnika moti predvsem to, da je sodišče glede dogajanj pred obravnavanim dejanjem in po njem verjelo oškodovancu in obema pričama - očevidcema, ne pa njunemu sinu. Pojasnujeta in opravičujeta, zakaj naj bi sin šel s pištolo od doma. Opravičujeta tudi sinovo ravnanje po storjenem dejanju, predvsem pa obsojata ravnanje N.-jevega očeta, pa tudi vlogo oškodovanca pred dejanjem. S takimi pritožbenimi izvajanji pa pritožnika ne moreta omajati pravilnega in utemeljenega zaključka sodišča prve stopnje glede dogajanj pred kaznivim dejanjem in po njem, saj je prvostopenjsko sodišče dovolj obrazložilo, zakaj je verjelo oškodovancu in pričama (str. 3. in 4. sklepa), ne pa starejšemu mladoletniku. Zato je sodišče prve stopnje v obrazložitvi utemeljeno navedlo, da je mladoletnik najprej ustrelil v zrak, to sicer pove tudi sam, in da je oškodovancu po povzročitvi telesne poškodbe položil še cev pištole na glavo, oboje pa sicer ni vsebovano v opisu kaznivega dejanja, vendar pa ti okoliščini kažeta, skupaj s prikazanjem vzrokov za mladoletnikovo "razčiščevanje", na okoliščine, v katerih je bilo dejanje storjeno. Pritožbeno sodišče torej sprejema vse zaključke sodišča prve stopnje v zvezi z obravnavanim kaznivim dejanjem.

Pritožnika pa s pritožbenimi navedbami teh zaključkov ne moreta izpodbiti, saj nista bila pri dogajanju navzoča, navedla pa nista niti nobenih takih argumentov, ki bi lahko razvrednotili izpovedbe vseh treh prič.

Prvostopenjsko sodišče je ustrezno obrazložilo tudi izrečeni varnostni ukrep odvzema pištole. Pištola je last mladoletnikovega očeta in je razumljiva njegova prizadetost glede na to, da je vojaška oseba. Vendar pa pritožbeno sodišče sprejema zaključek prvostopenjskega, da je bila pištola premalo skrita in zato mladoletniku dosegljiva, saj jo je mladoletnik našel in uporabil.

Zato razlogi varnosti res terjajo njen odvzem in je sodišče prve stopnje ravnalo pravilno ter izreklo mladoletniku varnostni ukrep po 2. odst. 69. čl. KZ ter odvzelo pištolo, ki je bila uporabljena za kaznivo dejanje.

Glede na navedeno je zato pritožba mladoletnikovih staršev neutemeljena.

Pritožbeno sodišče je glede na to, da se starša pritožujeta zaradi zmotne in nepopolne ugotovitve dejanskega stanja, po uradni dolžnosti preizkusilo še odločbo o izrečenem vzgojnem ukrepu. Iz podatkov v spisu in iz obrazložitve izpodbijanega sklepa ugotavlja, da je starejšemu mladoletniku utemeljeno izrečen nadzorstven ukrep organa socialnega varstva hkrati z navodiloma, da se naj osebno opraviči oškodovancu in da naj obiskuje psihološko posvetovalnico.

Ker pritožbeno sodišče ni našlo nobenih kršitev materialnega ali procesnega zakona, na kar je pazilo po uradni dolžnosti po 1. odst. 383. čl. ZKP, je zato pritožbo staršev zavrnilo kot neutemeljeno in je potrdilo sklep sodišča prve stopnje.