Legislator Case Law & Legislation
VSL sklep I Kp 234/2000 ECLI:SI:VSLJ:2000:I.KP.234.2000 AI generated

Defense lawyer's appeal dismissed for causing trial postponement costs under ZKP Section 94(1).

Case Number VSL sklep I Kp 234/2000
Court / Authority
Jurisdiction Slovenia (SI)
Decision Date
Outcome Dismissed

Legislator summary

AI generated

The High Court in Ljubljana dismissed the defense lawyer's appeal against a first-instance order requiring him to pay costs for the postponed main trial. The lawyer had left the court session after the judge ruled to proceed without the defendant, an action that rendered the trial impossible and necessitated rescheduling. The court held that the lawyer's conduct violated the conditions for holding the trial and thus incurred costs under Section 94(1) of the Criminal Procedure Act, regardless of the defendant's objection.

Legislator headnote

AI generated

1. odstavka 94. člena ZKP; 3. odstavka 307. člena ZKP: A defense lawyer who leaves a criminal trial after a ruling to proceed in the defendant's absence, thereby preventing the trial from being held and causing its postponement, is liable for the resulting costs under Section 94(1) of the Criminal Procedure Act.

Keywords

AI generated
Criminal Procedure Act defense lawyer liability trial postponement costs procedural misconduct Section 94 ZKP main trial absence costs allocation

Cited Legislation

AI generated
AI generated

Need to analyze how this precedent applies to your matter?

Cross-reference this judgment against statutes, commentaries, and subsequent citing case law inside Legislator AI.

Open in Legislator →

Full text

Pritožba zagovornika obtoženega I.T., odvetnika J.H. se zavrne kot neutemeljena.

[JEDRO]

Ko je zagovornik obtoženca zaradi nestrinjanja z odločitvijo sodišča, da opravi glavno obravnavo v obdolženčevi nenavzočnosti po 3. odstavku 307. člena ZKP, zapustil glavno obravnavo, po njegovem odhodu ni bilo več pogojev, da se glavna obravnava opravi in je s svojim ravnanjem zakrivil stroške, ki so nastali z njeno preložitvijo.

[OBRAZLOŽITEV]

Okrožno sodišče v Ljubljani je z izpodbijanim sklepom na podlagi določila 1. odstavka 94. člena Zakona o kazenskem postopku (ZKP) odločilo, da je odvetnik J.H. dolžan plačati stroške preložitve glavne obravnave dne 15.2.2000 in sicer povprečnino v znesku 200.000,00 SIT.

Zoper sklep se je pravočasno pritožil zagovornik, odvetnik J.H. iz vseh razlogov po 370. členu ZKP v zvezi s 403. členom ZKP ter predlagal, da pritožbeno sodišče pritožbi ugodi ter izpodbijani sklep razveljavi.

Pritožba ni utemeljena.

Po določbi 1. odstavka 94. člena ZKP obdolženec, oškodovanec, oškodovanec kot tožilec, zasebni tožilec, zagovornik, zakoniti zastopnik, pooblaščenec, priča, izvedenec, tolmač in strokovnjak (178. člen) plačajo ne glede na izid kazenskega postopka stroške, nastale s svojo privedbo, preložitvijo preiskovalnega dejanja ali glavne obravnave ali nevložitvijo napovedane pritožbe in druge stroške postopka, ki so jih povzročili po svoji krivdi, kot tudi ustrezen del povprečnine. Kdaj so stroški zakrivljeni, ugotavlja sodišče prve stopnje v vsakem primeru posebej.

Če ugotovi, da gre za stroške, ki jih je po svoji krivdi povzročil procesni udeleženec, v obravnavanem primeru obtoženčev zagovornik, mu jih je tako tudi dolžno naložiti v plačilo. Potem ko je sodišče prve stopnje na podlagi določila 3. odstavka 307. člena Zakona o kazenskem postopku sprejelo sklep, da opravi glavno obravnavo v obtoženčevi nenavzočnosti, je zagovornik glavno obravnavo zapustil. S takšnim ravnanjem je, kot pravilno navaja sodišče prve stopnje v izpodbijanem sklepu, onemogočil izvedbo glavne obravnave ter povzročil njeno preložitev.

Pritožnik v svoji pritožbi obširno graja odločitev sodišča prve stopnje, da opravi glavno obravnavo, čeprav obtoženec ni navzoč, ter pojasnjuje, da je bil v takšni situaciji prisiljen ravnati v skladu z navodili svojega klienta, ki je izrecno nasprotoval temu, da se glavna obravnava opravi v njegovi nenavzočnosti. Razlogi, s katerimi pritožnik izpodbija odločitev sodišča prve stopnje, pa ne predstavljajo okoliščin, ki bi lahko pomenile opravičljiv razlog za zagovornikovo ravnanje in povzročitev preložitve glavne obravnave. Sklep sodišča prve stopnje, da opravi glavno obravnavo, čeprav obtoženec na njej ni navzoč, sodi med procesne sklepe in predstavlja način vodenja glavne obravnave.

Zato tudi razlogi pritožnika, da naj bi sodišče prve stopnje ravnalo v nasprotju z določbo 3. odstavka 307. člena ZKP, ko se je odločilo, da opravi glavno obravnavo v obtoženčevi nenavzočnosti, ne predstavljajo opravičljivega razloga za ravnanje pritožnika. Ko je zagovornik odvetnik J.H. zapustil glavno obravnavo, je s tem tudi zakrivil stroške, ki so zaradi njegovega ravnanja nastali, saj po njegovem odhodu ni bilo več pogojev, da se glavna obravnava opravi. Sodišče prve stopnje je zato popolnoma pravilno odločilo, skladno z določbo 1. odstavka 94.

člena ZKP, da mu naloži zakrivljene stroške, ki jih je povzročil s svojim ravnanjem.

Neutemeljeno pritožnik izpodbija tudi določeno višino povprečnine.

Povprečnina se določi v okviru, ki je naveden v 3. odstavku 92. člena ZKP. Pri določitvi višine povprečnine pa je sodišče prve stopnje tudi, kot je navedlo v razlogih izpodbijanega sklepa, pravilno upoštevalo obsežnost zadeve tudi osebne in materialne izdatke v zvezi z delom sodišča, do katerih je prišlo zaradi preložitve obravnave po zagovornikovi krivdi.

Ker razlogi, s katerimi pritožnik izpodibja sklep niso podani, je pritožbeno sodišče njegovo pritožbo skladno z določbo 3. odstavka 402. člena ZKP zavrnilo kot neutemeljeno.