Legislator Case Law & Legislation
VSL sklep II Cpg 170/2000 ECLI:SI:VSLJ:2000:II.CPG.170.2000 AI generated

Court dismisses debtor's execution objection for lack of specific facts and evidence under ZIZ.

Case Number VSL sklep II Cpg 170/2000
Court / Authority
Jurisdiction Slovenia (SI)
Decision Date
Outcome Dismissed

Legislator summary

AI generated

The court dismissed the debtor's objection to an execution order based on a certificate of debt. The debtor argued the execution was incomplete because the underlying dispute was settled, but failed to provide specific facts or evidence supporting this claim. Consequently, the court ruled the objection unreasoned and upheld the original execution decision.

Legislator headnote

AI generated

2. odst. 53. člena ZIZ; 5. odst. 62. člena ZIZ: An objection to execution is inadmissible if the debtor fails to state relevant facts and submit corresponding evidence to substantiate their claim.

Keywords

AI generated
execution objection unreasoned objection burden of proof certificate of debt ZIZ execution law

Cited Legislation

AI generated
AI generated

Need to analyze how this precedent applies to your matter?

Cross-reference this judgment against statutes, commentaries, and subsequent citing case law inside Legislator AI.

Open in Legislator →

Full text

Ugovor se zavrne in se izpodbijani sklep potrdi.

[JEDRO]

Dolžnik v ugovoru ni navedel nobenega pravnorelevantnega dejstva, s katerim bi konkretno oporekal obstoju in višini upnikove terjatve, ki je predmet tega izvršilnega postopka. V tej smeri pa tudi ni predložil nobenega dokaza. Zato je njegov ugovor neobrazložen.

[OBRAZLOŽITEV]

Sodišče prve stopnje je na predlog upnika izdalo sklep o izvršbi na podlagi verodostojne listine v smislu 23. člena Zakona o izvršbi in zavarovanju (ZIZ).

Zoper sklep je dolžnik dne 9.2.2000 vložil ugovor. Navedel je, da predmet izvršbe ni popoln, ker ne zajema resničnih postavk, saj so bile medtem "zadeve medsebojno urejene (dogovorjene) na drug način".

Sodišče prve stopnje je ugovor dolžnika štelo za neutemeljenega (po 2. odst. 53. člena ZIZ) in ga po 5. odst. 62. člena ZIZ poslalo sodišču druge stopnje, da o njem odloči kot o pritožbi.

Ugovor ni utemeljen.

Sodišče druge stopnje je najprej preverilo, ali je dolžnikov ugovor obrazložen v smislu določila 2. odst. 53. člena ZIZ. Po tej določbi mora dolžnik v ugovoru navesti dejstva, s katerimi ga utemeljuje, in predložiti dokaze. Kadar so navedena dejstva takšna, da zanje nosi dokazno breme dolžnik, morajo biti zanje v ugovoru priloženi tudi dokazi, sicer se ugovor šteje za neobrazloženega in je kot tak neutemeljen. Ugovor dolžnika teh pogojev ne izpolnjuje. Dolžnik namreč v ugovoru ni navedel nobenega pravnorelevantnega dejstva, s katerim bi konkretno oporekal obstoju in višini upnikove terjatve, ki je predmet tega izvršilnega postopka. V tej smeri pa tudi ni predložil nobenega dokaza. Zato je njegov ugovor neobrazložen in ga je sodišče prve stopnje pravilno štelo za neutemeljenega.

Tako so razlogi, ki so pri odločanju pritožbenega sodišča na podlagi 5. odst. 62. člena ZIZ pomembni, lahko le še tisti, ki se upoštevajo po uradni dolžnosti (2. odst. 350. člena ZPP in zadnji odst. 55. člena ZIZ). Sodišče druge stopnje ugotavlja, da teh razlogov v obravnavanem primeru ni. Zato je ugovor dolžnika z dne 9.2.2000 zavrnilo kot neutemeljen in sklep o izvršbi na podlagi 2. točke 365. člena ZPP v zvezi s 15. členom ZIZ potrdilo.