Appeal dismissed because plaintiff ignored court's suspension of bank account seizure and failed to challenge property seizure.
Slovenia (SI)
Legislator summary
AI generatedThe appellate court dismissed the creditor's appeal against the first-instance court's decision to suspend enforcement on the debtor's bank account. Although the creditor correctly noted that a seizure of the debtor's movable property had been authorized, they failed to argue that this specific measure should have been enforced instead of the suspended bank account action. The court ruled that since the creditor did not challenge the reasons for suspending the bank account enforcement, the first-instance decision remained valid and the appeal was rejected.
Legislator headnote
AI generatedZIZ 141. člen; ZPP 2. odst. 350. člen in 2. odst. 365. člen: An appeal is inadmissible if the appellant fails to substantiate the grounds for challenging a specific enforcement measure, thereby ignoring the court's decision to suspend a different measure.
Keywords
AI generatedCited Legislation
AI generatedRelated Decisions
AI generatedFull text
Pritožba se zavrne in se potrdi sklep sodišča prve stopnje.
Pritožnik sam nosi svoje stroške pritožbenega postopka.
[JEDRO]
Pritožnik sicer pravilno opozarja, da je bila v tem izvršilnem postopku predlagana in dovoljena tudi izvršba z rubežem dolžnikovih premičnin. Toda ob tem prezre, da je sodišče z izpodbijanim sklepom ustavilo le izvršbo na računu pri banki.
[OBRAZLOŽITEV]
Okrajno sodišče v Krškem je dne 16.10.1998 izdalo sklep o izvršbi opr. št. Ig 98/00619-2, s katerim je na podlagi upnikovega predloga dovolilo izvršbo z rubežem sredstev na dolžnikovem žiro računu pri banki. Banki je bil sklep o izvršbi vročen dne 17.11.1998. Z dopisom z dne 19.01.2000 pa je banka vrnila sodišču sklep o izvršbi z obrazložitvijo, da na dolžnikovem žiro računu že več kot eno leto ni bilo nobenih prilivov. Zato je sodišče dne 26.1.2000 izdalo sklep opr. št. Ig 1998/00619-6 o ustavitvi izvršbe na dolžnikovem žiro računu.
Zoper sklep opr. št. Ig 1998/00619-6 z dne 26.1.2000 se je pritožil upnik, ki v pritožbi pravi, da je sodišče neupravičeno ustavilo izvršbo, sa bi jo po njegovem mnenju moralo nadaljevati z drugim izvršilnim sredstvom, ki ga je predlagal, t.j, z rubežem dolžnikovih premičnin.
Pritožba ni utemeljena.
Pritožnik sicer pravilno opozarja, da je bila v tem izvršilnem postopku predlagana in dovoljena tudi izvršba z rubežem dolžnikovih premičnin. Toda ob tem prezre, da je sodišče z izpodbijanim sklepom ustavilo le izvršbo na računu pri banki. Ni tedaj ustavilo izvršbe na premičnine. Izrecno uveljavljeni pritožbeni razlog tako ni podan.
Pritožnik ne izpodbija razlogov, s katerimi je sodišče prve stopnje utemeljilo ustavitev postopka na računu pri banki. Zato pritožbeno sodišče nima razloga za dvom v pravilnost ugotovitve, da na dolžnikovem računu eno leto ni bilo priliva. Tako se pokaže, da je odločitev sodišča prve stopnje pravilna (141. čl. ZIZ).
Glede na navedeno je pritožbeno sodišče odločilo, kot je razvidno iz 2. odst. izreka sklepa (2. tč. 365. čl. ZPP v zvezi s 15. čl. ZIZ), potem ko je ugotovilo, da niso podani razlogi, na katere pazi po uradni dolžnosti (2. odst. 350. čl. ZPP v zvezi s 15. čl. ZIZ).
Ob preučevanju postopka na prvi stopnji sodišče ni odkrilo napak, na katere mora skladno s 350. členom ZPP paziti po uradni dolžnosti.
Glede na to, da je upnik s pritožbo v celoti propadel, skladno z določilom 165. člena v zvezi s 154. členom ZPP sam nosi stroške pritožbenega postopka.