Appeal dismissed; court upheld enforcement stop due to lack of creditor request for further account searches.
Legislator summary
AI generatedThe appellate court dismissed the creditor's appeal and confirmed the first-instance decision to stop enforcement on the debtor's bank account. The creditor argued the court failed to search for other accounts despite the debtor's four-year business history, but offered no evidence of a formal request for such an inquiry. The court ruled that without a specific creditor proposal, the first-instance judge was legally bound to follow the statutory provision requiring a one-year inactivity period before stopping enforcement, rendering the creditor's accusations of judicial inactivity unfounded.
Legislator headnote
AI generated2. odst. 141. čl. ZIZ; 2. odst. 365. čl. ZPP: The court must stop enforcement on a debtor's account if no funds flow for one year, and this statutory procedure cannot be bypassed without a specific creditor's proposal to search for other accounts.
Keywords
AI generatedCited Legislation
AI generatedRelated Decisions
AI generatedFull text
Pritožba se zavrne in se izpodbijani sklep potrdi.
[JEDRO]
Ob lastni neaktivnosti tako pritožnik neutemeljeno očita prvostopnemu sodišču, da se "skriva za prvim formalnim računom dolžnika in ne poišče drugih računov preko katerih dolžnik posluje". Čeprav dolžnik že štiri leta posluje v avtoprevozniški dejavnosti, kot se zatrjuje v pritožbi, to ni razlog, da bi brez kakršnega koli drugačnega upnikovega predloga prvostopno sodišče ukrepalo mimo določila 2. odst. 141. čl.
ZIZ.
[OBRAZLOŽITEV]
Sodišče prve stopnje je izvršbo na računu pri banki ustavilo na podlagi določila 2. odst. 141. čl. ZIZ. Iz obrazložitve izpodbijanega sklepa izhaja, da je banka sklep o izvršbi vrnila sodišču s pojasnilom, da na dolžnikovem žiro računu eno leto ni bilo nobenega priliva.
Proti sklepu je upnik vložil pravočasno pritožbo. Iz vsebine pritožbe izhaja, da uveljavlja pritožbena razloga nepopolne ugotovitve dejanskega stanja in zmotne uporabe materialnega prava ter da predlaga razveljavitev izpodbijanega sklepa.
Pritožba ni utemeljena.
Iz določila 2. odst. 141. čl. ZIZ izhaja, da banka, če v enem letu po prejemu sklepa o izvršbi na dolžnikovem računu ni nobenega priliva sredstev, vrne sklep o izvršbi sodišču, ki izvršbo ustavi.
V spisu ni "poizvedbe o izvršbi", za katero pritožnik trdi, da jo je bil dne 1.12.1998 poslal na sodišče in v njej predlagal razširitev izvršbe tudi na druge račune, ki jih ima dolžnik pri banki, pa tudi k pritožbi ni priložil nobenega dokaza, da je bil to storil.
Na poziv prvostopnega sodišča (sklep z dne 28.12.1995), naj navede enoto APPRS, pri kateri ima dolžnik odprt kakršen koli račun, je upnik odgovoril (dopis z dne 11.1.1996), da lahko le sodišče dobi ta podatek. To je tudi edini dopis, ki ga je v tej zadevi upnik poslal prvostopnemu sodišču. Na podlagi tega dopisa je prvostopno sodišče z dopisom z dne 23.1.1996 samo opravilo poizvedbe pri Izpostavi Republiške uprave za javne prihodke v N... in po odgovoru tega organa dne 14.2.1994 izdalo sklep o izvršbi, ki ga je banka prejela dne 4.5.1996, z dopisom z dne 20.10. 1999 ga iz zgoraj navedenih razlogov prvostopnemu sodišču ponovno vrnila.
Ob lastni neaktivnosti tako pritožnik neutemeljeno očita prvostopnemu sodišču, da se "skriva za prvim formalnim računom dolžnika in ne poišče drugih računov preko katerih dolžnik posluje". Čeprav dolžnik že štiri leta posluje v avtoprevozniški dejavnosti, kot se zatrjuje v pritožbi, to ni razlog, da bi brez kakršnega koli drugačnega upnikega predloga prvostopno sodišče ukrepalo mimo določila 2. odst. 141. čl. ZIZ.
Uveljavljani pritožbeni razlogi niso podani. Ker pa je od uveljavitve določila 2. odst. 141. čl. Zakon o izvršbi in zavarovanju, ki je stopil v veljavo dne 15.10.1998, do takrat, ko je banka prvostopnemu sodišču vrnila sklep o izvršbi preteklo več kot eno leto, je odločitev prvostopnega sodšča pravilna. Zato je pritožbeno sodišče neutemeljeno pritožbo zavrnilo in izpodbijani sklep potrdilo (2. odst. 365. čl. ZPP, v zvezi s 15. čl. ZIZ), saj tudi ob uradnem preizkusu izpodbijanega sklepa ni zasledilo kršitev, na katere mora paziti po uradni dolžnosti (2. odst. 350. čl. ZPP, v zvezi s 15. čl. ZIZ).