Court dismisses debt objection as invalid due to lack of specific factual rebuttal to creditor's claim.
Legislator summary
AI generatedThe High Court in Ljubljana dismissed the debtor's objection to an enforcement proceeding regarding a debt of 68,059.00 SIT. The debtor argued that their accounting records showed no open items for the creditor but failed to deny the debt's existence, amount, or due date. The court ruled that such general objections without concrete factual rebuttal or evidence are invalid under the Enforcement and Security Act.
Legislator headnote
AI generated2. odstavek 53. čl. ZIZ; 5. odstavek 62. čl. ZIZ; A debtor's objection to enforcement is deemed invalid if it fails to specify material facts preventing execution or to provide evidence supporting a denial of the claim's existence, amount, or due date.
Keywords
AI generatedCited Legislation
AI generatedFull text
Ugovor se zavrne in se potrdi sklep sodišča prve stopnje.
[JEDRO]
Dolžnik sploh ne zatrjuje, da upniku ne bi dolgoval izterjevanega zneska, niti ne ponuja kakšne druge razlage, zakaj njegovo knjigovodsko stanje ne kaže odprtih postavk. Ugovorne trditve so splošne in nekonkretizirane, saj dolžnik sploh izrecno ne oporeka obstoju, višini ali zapadlosti upnikove terjatve. S takšnimi pavšalnimi ugovori dolžnik tudi ne bi mogel doseči zavrnitve tožbenega zahtevka v pravdi, zato je njegov ugovor šteti za neutemeljen v smislu 2. odst. 53. čl. ZIZ.
[OBRAZLOŽITEV]
Sodišče prve stopnje je z izpodbijanim sklepom zoper dolžnika dovolilo izvršbo zaradi izterjave 68.059,00 SIT s pripadki.
Dolžnik je zoper sklep pravočasno ugovarjal in navedel, da njegovo knjigovodsko stanje ne kaže odprtih postavk do tožnika.
Sodišče prve stopnje je ugotovilo, da dolžnikov ugovor ni obrazložen v skladu z določili 2. odst. 53. čl. Zakona o izvršbi in zavarovanju (ZIZ) in ga po 5. odst. 62. čl. ZIZ poslalo sodišču druge stopnje, da o njem odloči kot o pritožbi.
Ugovor ni utemeljen.
Drugi odstavek 53. čl. ZIZ nalaga dolžniku, da svoj ugovor zoper sklep o izvršbi obrazloži, to je, da navede pravno pomembna dejstva, s katerimi ga utemeljuje, in tudi predloži dokaze za tako zatrjevana dejstva, v nasprotnem primeru se njegov ugovor šteje za neutemeljen.
Omenjeno določilo je potrebno razlagati tako, da mora dolžnik navesti in dokazovati tista dejstva, ki preprečujejo izvršbo v smislu 55. čl. ZIZ oziroma ki bi - če bi se izkazala za resnična - pripeljala do zavrnitve tožbenega zahtevka v pravdi.
Dolžnik v ugovoru navaja, da ugovarja zoper sklep o izvršbi, ker njegovo knjigovodsko stanje ne kaže odprtih postavk do tožnika (pravilno: upnika). Dolžnik sploh ne zatrjuje, da upniku ne bi dolgoval izterjevanega zneska, niti ne ponuja kakšne druge razlage, zakaj njegovo knjigovodsko stanje ne kaže upnikovih odprtih postavk.
Pritožbeno sodišče ugotavlja, da so dolžnikove ugovorne trditve splošne in nekonkretizirane, saj dolžnik sploh izrecno ne oporeka obstoju, višini ali zapadlosti upnikove terjatve, izkazane z verodostojno listino v smislu 23. čl. ZIZ. S takšnimi pavšalnimi ugovori dolžnik tudi ne bi mogel doseči zavrnitve tožbenega zahtevka v pravdi, zato je njegov ugovor šteti za neutemeljen v smislu 2. odst. 53. čl. ZIZ.
Ker sodišče prve stopnje tudi pri preizkusu po uradni dolžnosti (2. odst. 350. čl. Zakona o pravdnem postopku - ZPP v zvezi s 15. čl. ZIZ) ni ugotovilo kršitev, je na podlagi 2. točke 365. čl. ZPP v zvezi s 15. čl. ZIZ dolžnikov ugovor zavrnilo kot neutemeljen in potrdilo sklep sodišča prve stopnje.