Appeal dismissed; debtors' payment claim with evidence deemed sufficient to justify partial revocation of enforcement order.
Legislator summary
AI generatedThe High Court dismissed the creditor's appeal and upheld the first-instance decision partially revoking an enforcement order. The debtor had argued they paid all listed debts and submitted supporting evidence, which the court deemed sufficient to constitute a reasoned objection under the Enforcement Act. Consequently, the court ruled that the enforcement order was revoked only regarding the disputed claims, while the underlying dispute would be resolved in a separate legal proceeding.
Legislator headnote
AI generated2. odst. 53. člena v zvezi s 1. odst. 61. člena ZIZ; 2. odst. 62. člena ZIZ; 2. odst. 350. člena v zvezi s 366. členom ZPP/99; 15. člen ZIZ; 2. tč. 365. člena ZPP/99; 1. odst. 165. člena ZPP/99: An objection in enforcement proceedings is considered reasoned if the debtor states facts and submits evidence; such objections lead to partial revocation of the enforcement order, leaving substantive disputes for a separate legal proceeding.
Keywords
AI generatedCited Legislation
AI generatedRelated Decisions
AI generatedFull text
Pritožba se zavrne in se izpodbijani sklep potrdi.
Upnik sam trpi stroške pritožbe.
[JEDRO]
Dolžnik je v ugovoru navedel, da je vse račune, ki so navedeni v sklepu o izvršbi, poravnal ter hkrati za to navedbo predložil tudi dokaze; tak ugovor je zato potrebno šteti za obrazložen (v skladu z 2. odst. 53. člena v zvezi s 1. odst. 61. člena ZIZ).
[OBRAZLOŽITEV]
Sodišče prve stopnje je z izpodbijanim sklepom razveljavilo sklep o izvršbi v 2. tč. izreka ter sklenilo, da bo o zahtevku in stroških odločalo sodišče v pravdnem postopku.
V pravočasni pritožbi je upnik navedel, da v celoti izpodbija dolžnikove navedbe v ugovoru, ter obrazložil, da je upnik tržil pohištvo različnih proizvajalcev, sklenil pa je tudi pogodbe z maloprodajnimi trgovinami, tudi z dolžnikom. Dobave so potekale praviloma na osnovi vplačil, pohištvo pa so trgovinam dostavljali proizvajalci sami. Dolžnik je posamezne naročilnice pošiljal kar proizvajalcem, zato je bilo vplačane zneske potrebno razporediti.
Upnik je do zadnjih poslov z dolžnikom uspešno usklajeval pozitivna in negativna stanja na računih.
Pritožba ni utemeljena.
2. odst. 53. člena v zvezi s 1. odst. 61. člena zakona o izvršbi in zavarovanju (ZIZ) določa, da mora biti ugovor obrazložen; dolžnik mora navesti dejstva, s katerimi ga utemeljuje, in predložiti dokaze, sicer se ugovor šteje kot neutemeljen.
Dolžnik je v ugovoru navedel, da je vse račune, ki so navedeni v sklepu o izvršbi, poravnal ter hkrati za to navedbo predložil tudi dokaze (priloge B 1 do B 21); tak ugovor je zato potrebno šteti za obrazložen. Obrazloženemu ugovoru zoper sklep o izvršbi (na podlagi verodostojne listine) v celoti ali v delu, v katerem mu je bilo naloženo naj plača terjatev, pa sledi samo razveljavitev sklepa o izvršbi v delu, v katerem je sodišče dovolilo izvršbo (tj. v 2. tč. izreka), in nadaljevanje postopka kot pri ugovoru zoper plačilni nalog (2. odst. 62. člena ZIZ). Sodišče v izvršilnem postopku namreč ne presoja navedb o (ne)utemeljenosti terjatve, ki jo uveljavlja upnik na podlagi verodostojne listine. Vse te navedbe (upnikove in dolžnikove) bo presojalo sodišče v pravdnem postopku.
Odločitev sodišča prve stopnje je tako pravilna in zakonita. Ker sodišče druge stopnje ob reševanju pritožbe tudi ni našlo bistvenih kršitev določb izvršilnega postopka, na katere pazi po uradni dolžnosti (2. odst. 350. člena v zvezi s 366. členom ZPP/99, oba v v zvezi s 15. členom ZIZ), je pritožbo kot neutemeljeno zavrnilo in potrdilo izpodbijani sklep (2. tč. 365. člena ZPP/99 v zvezi s 15. členom ZIZ).
Ker upnik s pritožbo ni uspel, sam trpi pritožbene stroške (1. odst. 165. člena ZPP/99 v zvezi s 15. členom ZIZ).