Court dismisses debtor's appeal for failing to substantiate objection with facts under ZIZ Article 53(2).
Legislator summary
AI generatedThe appellate court rejected the debtor's appeal and upheld the first-instance court's decision to allow enforcement based on a credible document. Although the debtor formally objected to the entire enforcement order, the court found the objection completely unsubstantiated as it lacked any factual arguments regarding the existence, amount, or due date of the creditor's claim. Consequently, the court ruled that the debtor failed to meet the statutory requirement to provide relevant facts and evidence, rendering the objection inadmissible under Article 53(2) of the Enforcement and Security Act.
Legislator headnote
AI generatedArticle 53(2) of the Enforcement and Security Act; Article 365(2) of the Civil Procedure Act: A debtor's objection to an enforcement decision is deemed unfounded if the debtor fails to provide any facts challenging the claim's existence, amount, or due date, thereby violating the obligation to substantiate the objection with relevant facts and evidence.
Keywords
AI generatedCited Legislation
AI generatedRelated Decisions
AI generatedFull text
Ugovor se zavrne in se potrdi sklep sodišča prve stopnje.
[JEDRO]
Dolžnik ugovora ni z ničemer obrazložil, saj ni navedel nobenih dejstev, s katerimi bi izpodbijal obstoj, višino ali zapadlost upnikove terjatve, čeprav je bil na to opozorjen v pravnem pouku na sklepu, zato je njegov ugovor šteti za neutemeljen v smislu 2. odst. 53. čl. ZIZ.
[OBRAZLOŽITEV]
Sodišče prve stopnje je z izpodbijanim sklepom dovolilo zoper dolžnika izvršbo na podlagi verodostojne listine zaradi izterjave terjatve 156.502,47 SIT s pripadki.
Dolžnik je zoper sklep pravočasno ugovarjal in navedel, da ugovarja v celoti in iz vseh razlogov.
Sodišče prve stopnje je ugotovilo, da je dolžnikov ugovor neobrazložen v skladu z določili 2. odst. 53. čl. Zakona o izvršbi in zavarovanju (ZIZ) in ga po 5. odst. 62. čl. ZIZ poslalo sodišču druge stopnje, da o njem odloči kot o pritožbi.
Ugovor ni utemeljen.
Drugi odstavek 53. čl. ZIZ nalaga dolžniku, da svoj ugovor zoper sklep o izvršbi obrazloži, to je, da navede pravno relevantna dejstva, s katerimi ga utemeljuje, in predloži tudi ustrezne dokaze za tako zatrjevana dejstva. Če dolžnik zgoraj navedenim zahtevam ne zadosti, se njegov ugovor šteje za neutemeljen.
Pritožbeno sodišče ugotavlja, da dolžnik ugovora ni z ničemer obrazložil, saj ni navedel nobenih dejstev, s katerimi bi izpodbijal obstoj, višino ali zapadlost upnikove terjatve, čeprav je bil na to opozorjen v pravnem pouku na sklepu, zato je njegov ugovor šteti za neutemeljen v smislu 2. odst. 53. čl. ZIZ.
Ker pritožbeno sodišče tudi pri preizkusu odločbe po uradni dolžnosti v skladu z 2. odst. 350. čl. Zakona o pravdnem postopku (ZPP) v zvezi s 15. čl. ZIZ ni ugotovilo kršitev, je na podlagi 2. točke 365. čl. ZPP v zvezi s 15. čl. ZIZ ugovor zavrnilo kot neobrazložen in potrdilo sklep sodišča prve stopnje o izvršbi.