Appeal partially allowed; court adjusts enforcement costs based on necessity and success principle under ZIZ.

1. Pritožbi se delno ugodi in se sklep sodišča prve stopnje v izpodbijanem delu spremeni tako, da se upnikovi nadaljnji stroški postopka odmerijo na 57.200,00 SIT, sicer se pritožba zavrne in se v nespremenjenem delu potrdi sklep sodišča prve stopnje.

2. Dolžnik je dolžan upniku v roku 8 dni povrniti stroške pritožbenega postopka v višini 17.740,00 SIT z zakonitimi zamudnimi obrestmi od 08.03.2000 dalje do plačila.

[JEDRO]

Upnik je izvršilni sredstvi predlagal podredno, zato bi sodišče po neuspeli izvršbi na sredstva na žiro računu, nadaljevalo postopek s podredno predlaganim izvršilnim sredstvom, tudi brez upnikovega posredovanja. Vloga upnika je bila zato za izvršbo nepotrebna.

[OBRAZLOŽITEV]

Sodišče prve stopnje je dne 10.12.1999 s sklepom odločilo, da se izvršba dovoljena s sklepom o izvršbi, opr. št. ... z dne 12.01.1995, zaradi popolnega poplačila upnika, ustavi. Nadaljnje upnikove stroške je odmerilo na 16.625,00 SIT, v preostalem delu pa je upnikov predlog zavrnilo.

Upnik se je zoper navedeni sklep, v delu, ki se nanaša na odločitev o stroških (2. točka izreka), pravočasno pritožil. Navedel je, da iz obrazložitve sklepa ni razvidno, katere stroške je sodišče zavrnilo in katere priznalo. Zaradi pomanjkljive obrazložitve, ki predstavlja absolutno bistveno kršitev določb postopka, upnik svojih pritožbenih navedb ne more konkretizirati, izpodbijanega sklepa pa ni moč preizkusiti. Če pa je obrazložitev zajeta v zadnjem odstavku na drugi strani sklepa, pa temelji na zmotno ugotovljenem dejanskem stanju in zmotni uporabi materialnega prava. Nadaljnji izvršilni stroški so nastajali, ko je sodišče pozivalo upnika, naj obrazloži kaj in koliko je prejel iz naslova izterjevanega zneska. Navedeni podatek bi moralo sodišče v skladu s trditvenim in dokaznim bremenom zahtevati od dolžnika. Na navedeno je opozorilo tudi višje sodišče v sklepu z dne 24.03.1999. Če bi bil v celoti poplačan in če bi bilo sodišče o tem pravilno obveščeno, bi nadaljnji postopek ne bil potreben. Med priglašenimi so tudi stroški pritožbe, o katerih je bila odločitev pridržana za končno odločbo. Meni, da po načelu uspeha vsaj v tem delu utemeljeno zahteva nadaljnje izvršilne stroške.

Pritožba je utemeljena.

Upnik se izrecno pritožuje le zoper tisti del odločitve sodišča prve stopnje, ki se nanaša na odmero nadaljnjih stroškov izvršilnega postopka. V 5. odst. 38. člena Zakon o izvršbi in zavarovanju (v nadaljevanju ZIZ) je določeno, da mora dolžnik upniku na njegovo zahtevo povrniti stroške, ki so bili potrebni za izvršbo. Tekom izvršilnega postopka je upnik priglasil naslednje izvršilne stroške: za sestavo pripravljalne vlogo z dne 14.03.1995 - 100 točk, za utesnitev z dne 16.03.1995 - 150 točk, za delni umik z dne 21.05.1997 - 150 točk, za vlogo z dne 17.09.1997 - 50 točk, za sestavo pritožbe z dne 26.02.1998 - 200 točk ter zahteval povračilo sodnih taks.

V skladu z veljavno odvetniško tarifo (v nadaljevanju O.T.) in Zakonom o sodnih taksah (v nadaljevanju ZST), bi sodišče prve stopnje moralo upniku priznati kot potrebne naslednje izvršilne stroške: za utesnitev izvršbe z dne 16.03.1995 in delni umik z dne 21.05.1997 - 2 * 150 točk (tar. št. 21/5 O.T.), kar ob vrednosti točke 87,40 SIT znaša 26.220,00 SIT, za sestavo pritožbe 200 točk (tar. št. 21/4 O.T.), kar ob vrednosti točke 87,40 SIT znaša 17.480,00 SIT ter za povračilo sodne takse 13.500,00 SIT (tar. št. 3/2 ZST). Skupaj 57.200,00 SIT.

Sodišče druge stopnje pa upniku ni priznalo stroška v zvezi s pripravljalno vlogo z dne 14.03.1995 (priglašenih 100 točk). Upnik je izvršilni sredstvi predlagal podredno, zato bi sodišče po neuspeli izvršbi na sredstva na žiro računu, nadaljevalo postopek s podredno predlaganim izvršilnim sredstvom, tudi brez upnikovega posredovanja.

Vloga upnika je bila zato za izvršbo nepotrebna. Prav tako pa kot potrebnega ni moč priznati stroška v zvezi z vlogo z dne 17.09.1997. Dolžnik je že 20.03.1995 v celoti poravnal glavnico in obresti, o čemer bi lahko upnik sodišče obvestil že z vlogo z dne 21.05.1997, za katero so mu bili priglašeni stroški v celoti priznani. Vloga z dne 17.09.1997 je bila nepotrebna in zato stroškov v zvezi z njo sodišče druge stopnje upniku ni priznalo.

Glede na navedeno je sodišče druge stopnje pritožbi upnika ugodilo in sklep v izpodbijanem delu na podlagi 3. točke 365. člena ZPP v zvezi s 15. členom ZIZ spremenilo tako, kot je razvidno iz izreka tega sklepa.

Izrek o stroških pritožbenega postopka pa temelji na 2. odst. 165. člena ZPP v zvezi s 15. členom ZIZ. Upnik je zahteval povračilo nadaljnjih stroškov izvršilnega postopka. Glede na to, da je sodišče ugodilo pritožbi in upniku priznalo stroške v višini 57.200,00 SIT je glede na uspeh v pritožbenem postopku odmerilo tudi stroške pritožbenega postopka. Dolžnik je tako dolžan upniku v skladu z veljavno O.T. in ZST povrniti stroške za sestavo pritožbe v višini 100 točk (tar. št. 21/4 O.T.), kar ob vrednosti točke 87,40 SIT znaša 8.740,00 SIT in za sodne takse 600 točk (tar. št. 3/2 v zvezi s tar. št. 1/1 ZST), kar ob vrednosti točke 15,00 SIT znaša 9.000,00 SIT.

Skupaj 17.740,00 SIT. Glede na to, da je upnik zahteval tudi plačilo obresti od odmerjenih stroškov in sicer od izdaje sklepa do plačila, je sodišče druge stopnje odločilo tako, kot je razvidno iz 2. točke izreka tega sklepa.