Appeal dismissed; interest on overdue interest can only be claimed from the date of enforcement application filing.
Legislator summary
AI generatedThe High Court in Ljubljana dismissed the appellant's appeal against the first-instance enforcement order. The appellant argued that interest on overdue interest should accrue from the account's due date, but the court held that under the Enforcement Act, such interest can only be claimed from the date the enforcement application was filed. Consequently, the court confirmed the first-instance decision which allowed enforcement only for the principal amount and interest accrued after the filing date, rejecting the claim for additional interest on the unpaid portion.
Legislator headnote
AI generated2. odst. 279. člena ZOR; Interest on overdue interest may be claimed only from the date of filing the enforcement application, not from the original due date of the underlying debt.
Keywords
AI generatedCited Legislation
AI generatedRelated Decisions
AI generatedFull text
Pritožba se zavrne in se sklep sodišča prve stopnje v izpodbijanem delu potrdi.
Upnik sam trpi stroške pritožbe.
[JEDRO]
V skladu z 2. odst. 279. člena ZOR je sodišče prve stopnje predlogu za izvršbo v tem delu pravilno ugodilo le za znesek (neplačanih obresti) 7.440,00 SIT od dne 2.6.1999 (vložitve predloga za izvršbo) dalje do plačila, zahtevek za plačilo obrestnih obresti v znesku 6.218,30 SIT pa zavrnilo.
[OBRAZLOŽITEV]
Sodišče prve stopnje je z izpodbijanim sklepom dolžniku naložilo plačilo terjatve in sicer: glavnice v znesku 185.038,00 SIT ter zakonskih zamudnih obresti od zneskov 40.699,00 SIT od 14.8.1998 do plačila, od 84.402,50 SIT od 14.8.1998 do plačila, od 32.673,50 SIT od 15.8.1998 do plačila, od 34.823,00 SIT od 19.5.1998 do 15.2.1999, od 19.823,00 SIT od 16.2.1999 do plačila, od 7.440,00 SIT od 2.6.1999 do plačila in izvršilnih stroškov postopka v znesku 31.488,00 SIT ter v tem obsegu dovolilo izvršbo (I. tč. izreka). Delno pa je zavrnilo upnikov predlog za izvršbo in sicer za del zneska zakonskih zamudnih obresti, ki ne izhaja iz verodostojne listine, za del obresti tako, da zakonske zamudne obresti od zneska 19.823,00 SIT tečejo od dne 16.2.1999 dalje do plačila in ne od dne 15.2.1999 ter v delu, v katerem je zahteval rubež dolžnikovih denarnih sredstev pri banki (II. tč izreka).
Upnik se je pravočasno pritožil zoper del zavrnilnega dela izpodbijanega sklepa - nepriznane zakonske zamudne obresti od zapadlosti računa št. 850973 do vložitve predloga za izvršbo. Navedel je, da je dne 5.11.1998 izdal račun št. 850973 za zamudne obresti v znesku 7.440,00 SIT z valuto plačila osem dni; ker dolžnik tega zneska ni plačal, je upnik od zapadlosti računa do dne vložitve predloga za izvršbo obračunal zamudne obresti, ki znašajo 6.218 SIT.
Pravilen seštevek "glavnice" in zamudnih obresti je tako znesek 13.658,30 SIT od katerega upnik zahteva zamudne obresti od vložitve izvršilnega predloga dalje.
Pritožba ni utemeljena.
Upnik v tem izvršilnem postopku (med drugim) uveljavlja na podlagi verodostojne listine - računa št. 850973 z dne 5.11.1998 (priloga A13) plačilo zamudnih obresti v znesku 7.440,00 SIT od posameznih nepravočasno plačanih računov. Po 2. odst. 279. člena ZOR je mogoče od neplačanih obresti zahtevati zamudne obresti samo od dneva, ko je pri sodišču vložen zahtevek za njihovo plačilo. Pritožbena navedba, da je zahtevek v izpodbijanem delu oblikovan pravilno, tako ni utemeljena. Znesek 6.218,30 SIT (13.658,30 - 7.440,00) namreč predstavlja tim. obrestne obresti - zakonske zamudne obresti, ki jih je upnik obračunal od uveljavljanih (neplačanih) zamudnih obresti 7.440,00 SIT od dneva zapadlosti računa št. 850973 z dne 5.11.1998 do dneva vložitve predloga za izvršbo. V skladu z 2. odst. 279. člena ZOR je sodišče prve stopnje pravilno predlogu za izvršbo v tem delu ugodilo le za znesek (neplačanih obresti) 7.440,00 SIT od dne 2.6.1999 (vložitve predloga za izvršbo) dalje do plačila, zahtevek za plačilo obrestnih obresti v znesku 6.218,30 SIT pa zavrnilo.
Odločitev sodišča prve stopnje je tako pravilna in zakonita; sodišče druge stopnje tudi ni našlo nobenih bistvenih kršitev določb izvršilnega postopka ali nepravilne uporabe materialnega prava, na kar pazi po uradni dolžnosti (2. odst. 350. člena v zvezi s 366. členom zakona o pravdnem postopku (ZPP), oba v zvezi s 15. členom ZIZ), zato je bilo potrebno pritožbo kot neutemeljeno zavrniti ter sklep v izpodbijanem delu potrditi (2. tč. 365. člena ZPP v zvezi s 15. členom ZIZ).
Upnik s pritožbo ni uspel, zato sam trpi njene stroške (1. odst. 165. člena ZPP v zvezi s 15. členom ZIZ).