Court dismisses enforcement objection due to failure to provide evidence under ZIZ Art. 53(2).
Slovenia (SI)
Legislator summary
AI generatedThe High Court in Ljubljana dismissed the defendant's objection to an enforcement proceeding, upholding the first-instance court's decision. Although the defendant claimed the debt had been paid, they failed to attach any documentary evidence such as receipts or payment confirmations as required by law. The court ruled that without substantiating proof, the objection was deemed unreasoned and therefore invalid under the Enforcement and Security Act.
Legislator headnote
AI generatedArt. 53(2) ZIZ; Art. 62(5) ZIZ; Art. 350(2) ZPP; Art. 365(2) ZPP: A party objecting to an enforcement decision must substantiate their claim with relevant facts and attach supporting evidence; failure to do so renders the objection inadmissible and the enforcement order valid.
Keywords
AI generatedCited Legislation
AI generatedFull text
Ugovor se zavrne in se potrdi sklep sodišča prve stopnje.
[JEDRO]
Dolžnica sicer zatrjuje dejstvo, ki bi lahko pripeljalo do (vsaj delne) zavrnitve zahtevka v pravdi, to je, da je glavnico že plačala, vendar pa za te svoje trditve ne prilaga nobenih dokazil (pobotnic, potrdil o plačilu itd.), zato je njen ugovor neobrazložen v smislu 2. odst. 53. čl. ZIZ.
[OBRAZLOŽITEV]
Sodišče prve stopnje je z izpodbijanim sklepom zoper dolžnico dovolilo izvršbo zaradi izterjave 144.739,58 SIT s pripadki.
Dolžnica je zoper sklep pravočasno ugovarjala in navedla, da ne dolguje glavnice, ker so bili računi medtem že plačani.
Sodišče prve stopnje je ugotovilo, da dolžničin ugovor ni obrazložen v skladu z določili 2. odst. 53. čl. Zakona o izvršbi in zavarovanju (ZIZ) in ga po 5. odst. 62. čl. ZIZ poslalo sodišču druge stopnje, da o njem odloči kot o pritožbi.
Ugovor ni utemeljen.
Drugi odstavek 53. čl. ZIZ nalaga dolžniku, da svoj ugovor zoper sklep o izvršbi na podlagi verodstojne listine obrazloži, to je, da navede pravno relevantna dejstva, s katerimi ga utemeljuje, in tudi predloži dokaze za tako zatrjevana dejstva, v nasprotnem primeru se njegov ugovor šteje za neutemeljen. Omenjeno določilo je potrebno razlagati tako, da mora dolžnik navesti in dokazovati tista dejstva, ki preprečujejo izvršbo v smislu 55. čl. ZIZ oziroma ki bi - če bi se izkazala za resnična - pripeljala do zavrnitve tožbenega zahtevka v pravdi.
Pritožbeno sodišče ugotavlja, da dolžnica sicer zatrjuje dejstvo, ki bi lahko pripeljalo do (vsaj delne) zavrnitve zahtevka v pravdi, to je, da je glavnico že plačala, vendar pa za te svoje trditve ne prilaga nobenih dokazil (pobotnic, potrdil o plačilu itd.), kot to zahteva 2. odst. 53. čl. ZIZ, čeprav je bila na dolžnost predložitve dokazov izrecno opozorjena v pravnem pouku na sklepu o izvršbi. Zato je njen ugovor neobrazložen v smislu 2. odst. 53. čl. ZIZ in ga je potrebno kot neutemeljenega zavrniti.
Ker pritožbeno sodišče tudi pri preizkusu izpodbijanega sklepa po uradni dolžnosti (2. odst. 350. čl. Zakona o pravdnem postopku - ZPP v zvezi s 15. čl. ZIZ) ni ugotovilo kršitev, je na podlagi 2. točke 365. čl. ZPP v zvezi s 15. čl. ZIZ dolžničin ugovor zavrnilo kot neutemeljen in potrdilo sklep sodišča prve stopnje o izvršbi.