Court dismisses withdrawal of enforcement request when court fee was paid within the statutory extension period.
Legislator summary
AI generatedThe appellate court overturned the first-instance decision that deemed the enforcement request withdrawn due to a late court fee payment. The appellant proved they paid the required fees within the 15-day extension period following the court's initial notice. Since the statutory condition for automatic withdrawal was not met, the court ruled the request valid and remanded the case for new proceedings.
Legislator headnote
AI generated4. odst. 40. člena Zakona o izvršbi in zavarovanju; Zakon o pravdnem postopku: A court request for enforcement is deemed withdrawn only if the required court fee remains unpaid after the extended deadline, not merely if it is paid late within that period.
Keywords
AI generatedCited Legislation
AI generatedRelated Decisions
AI generatedFull text
Pritožbi se ugodi in se izpodbijani sklep razveljavi ter zadeva vrne sodišču prve stopnje v nov postopek.
[JEDRO]
Iz potrdila APP izhaja, da je bila sodna taksa za predlog za izvršbo plačana pravočasno, zato ni podlage za odločitev sodišča, da se predlog za izvršbo šteje za umaknjen.
[OBRAZLOŽITEV]
Sodišče prve stopnje je z izpodbijanim sklepom odločilo, da se predlog za izvršbo, na podlagi 4. odst. 40. člena Zakona o izvršbi in zavarovanju (v nadaljevanju - ZIZ), šteje za umaknjen, saj upnik v 15-dnevnem naknadnem roku ni dopolnil predloga za izvršbo in sodišču ni predložil dokazila o plačani sodni taksi.
Upnik se je zoper navedeni sklep pravočasno pritožil.
Navedel je, da je dolgovano takso za predlog in sklep v višini 18.000,00 SIT ter 3.000,00 SIT za taksni opomin plačal v 15-dnevnem roku po prejemu taksnega naloga (opomina) in sicer 31.08.1999. Pritožba je utemeljena.
V 4. odst. 40. člena ZIZ, ki ga je v izpodbijani odločbi, kot podlago svoje odločitve, navedlo tudi sodišče prve stopnje, je določeno, da sodišče v primeru, kadar za predlog za izvršbo ni bila plačana sodna taksa (ki mora biti plačana po predpisih o sodnih taksah), s takim predlogom smiselno ravna kot z nepopolno vlogo. V kolikor upnik tudi v naknadnem roku takse ne plača, pa šteje, da je predlog za izvršbo umaknil.
Odločitev sodišča prve stopnje je napačna, saj v konkretnem primeru za posledico, predvideno v 4. odst. 40. člena ZIZ, ni podlage. Zakonska domneva o umiku predloga za izvršbo je v navedeni določbi predvidena le za primer, da taksa niti v naknadnem roku ni bila plačana, česar pa v konkretnem primeru ni mogoče zaključiti. Iz povratnice, pripete k listovni št. 4, izhaja, da je upnik sklep, s katerim ga je sodišče pozvalo k dopolnitvi predloga za izvršbo, prejel 17.08.1999. Izpisek Agencije RS za plačilni promet, ki prikazuje razčlenitev prometa denarnih sredstev v breme upnikovega računa (listovna št. 8), ki ga je upnik priložil pritožbi, pa potrjuje, da je dolgovano takso plačal, v postavljenem naknadnem roku 15 dni in sicer 31.08.1999. Glede na to, da je upnik sodno takso plačal pravočasno, je bilo potrebno njegovi pritožbi ugoditi, izpodbijani sklep razveljaviti in v skladu s 3. točko 365. člena Zakona o pravdnem postopku (v nadaljevanju ZPP) v zvezi s 15. členom ZIZ, zadevo vrniti sodišču prve stopnje v nov postopek.