Appeal allowed; claim dismissed due to loss of legal interest after property sale in bankruptcy. Property sale extinguished mortgage rights. Court reversed first instance ruling. Legal interest must exist at trial end.
Slovenia (SI)
Legislator summary
AI generatedThe appellate court allowed the appeal and vacated the first-instance judgment regarding the determination of the creditor's right to separate repayment from the mortgage. The appellant argued that the first instance court failed to dismiss the claim due to lack of legal interest, while the respondent contended the property was sold and paid off. The court ruled that since the properties were sold and the debt fully repaid before the trial concluded, the creditor lost the legal interest required for a declaratory action, necessitating the dismissal of that specific claim and a reversal of the cost allocation.
Legislator headnote
AI generated1. odst. 498. člen ZPP/99; 1. odst. 155. člen ZPPSL: A declaratory action is admissible only if the plaintiff has a legal interest in the determination of the right or legal relationship, which must persist until the end of the main hearing; if such interest ceases, the claim must be withdrawn or dismissed for lack of this prerequisite.
Keywords
AI generatedCited Legislation
AI generatedRelated Decisions
AI generatedFull text
Pritožbi se ugodi, sodba sodišča prve stopnje se v izpodbijanem delu v 2. točki izreka razveljavi in se tožba tožeče stranke, ki se glasi: "Ugotovi se, da ne obstoji pravica upnika D. d.o.o., Domžale do ločenega poplačila terjatve v višini 1.923,653,95 DEM iz zastave na nepremičninah parc. št. ... vl. št. ... k.o. D. in vl. št. E 3 k.o.
K." z a v r ž e .
Odločitev o stroških v 4. točki izreka prvostopne sodbe pa se spremeni tako, da je dolžna tožeča stranka povrniti toženi stranki pravdne stroške v višini 893.665,00 SIT in stroške pritožbenega postopka v višini 261.180,00 SIT, vse v roku 8 dni pod izvršbo.
[JEDRO]
Ugotovitvena tožba je dopustna le v primeru, če ima tožnik pravni interes na ugotovitvi pravice ali pravnega razmerja. Ugotovitveni interes pa mora biti podan tudi na koncu glavne obravnave. Če je takšen interes sicer obstojal ob vložitvi tožbe, pa je pozneje odpadel, mora tožnik tožbo v tem delu umakniti, sicer jo sodišče zavrže zaradi pomanjkanja te predpostavke.
[OBRAZLOŽITEV]
V izpodbijanem delu prvostopne sodbe je prvostopno sodišče v 2. točki izreka ugotovilo, da ne obstoji pravica upnika D. d.o.o. Domžale do ločenega poplačila terjatve v višini 1.923.653,95 DEM iz zastave na nepremičninah parc. št. ... vl. št. ... k.o. D. in vl. št. E 3 k.o. K., v 4. izreka pa je odločilo, da vsaka stranka trpi svoje stroške postopka. V ostalem delu, ki ni izpodbijan, pa je tožbo tožeče stranke v pretežnem delu zavrglo, del zahtevka pa zavrnilo.
Tožena stranka se pritožuje le zoper odločitev v ugodenem delu v 2. točki izreka in zoper stroškovni del v 4. točki izreka prvostopne odločbe. Opozarja, da bi moralo prvostopno sodišče tudi 2. točko izreka zaradi pomanjkanja pravnega interesa tožeče stranke zavreči, saj so bile nepremičnine v stečajnem postopku že vnovčene. Napačna pa je tudi odločitev o pravdnih stroških, ki bi jih moralo prvostopno sodišče glede na rezultat odločanja prisoditi v breme tožeči stranki.
Pritožba je utemeljena.
Glede na določbo 1. odst. 498. člena ZPP/99 je pritožbeno sodišče presojalo utemeljenost pritožbe po določilih ZPP/77. Pritožbeno sodišče ugotavlja, da iz obrazložitve prvostopnega sodišča izhaja, da sta obe nepremičnini (parc. št. ... vl. št. ... k.o. D. in vl. št. E 3 k.o. K.) v stečajnem postopku že prodani, iz kupnine pa se je poplačal upnik, ki je imel vpisano zastavno pravico na obeh nepremičninah pred vpisano hipoteko tožene stranke. Navedena ugotovitev je bistvena, saj s plačilom kupnine prenehajo vse zastavne pravice ali realna bremena, ki so do takrat obstajala na prodani stvari (1. odst. 155. člena Zakona o prisilni poravnavi, stečaju in likvidaciji; ZPPSL). S tem, ko je bila kupnina v celoti plačana, se glede na gornjo odločbo odredi izbris vseh hipotek in realnih bremen na prodani stvari. Ker zastavne pravice v posledici tega prenehajo, ima tožena stranka v pritožbi prav, da tožeča stranka za svoj tožbeni zahtevek, ki se nanaša na ugotovitev obstoja ločitvene pravice na obeh prodanih nepremičninah, nima več pravnega interesa. Ugotovitveni interes mora biti namreč podan ne le ob vložitvi tožbe, ampak tudi še na koncu glavne obravnave. Glede na to, da sta bili prodani obe nepremičnini pred zaključkom glavne obravnave (dne 22.4.1999), pritožbeno sodišče ugotavlja, da tožeča stranka za takšen zahtevek, ki je naveden v 2. točki izreka, ob koncu glavne obravnave pravnega interesa ni več imela. Prvostopno sodišče je zato o tem delu zahtevka nepravilno odločalo. Podana je bistvena kršitev določb pravdnega postopka, smiselno iz 11. točke 2. odst. 354. člena ZPP. Zato je pritožbeno sodišče v skladu z 2. odst. 369. člena ZPP pritožbi tožene stranke ugodilo, sodbo sodišča prve stopnje v tem delu v 2. točki izreka razveljavilo, tožbo tožeče stranke, ki se nanaša na ugotovitev ločitvene pravice, pa zavrglo.
V posledici gornje odločitve, pa je bilo potrebno spremeniti tudi odločitev o pravdnih stroških. Tožeča stranka namreč s svojim zahtevkom ni uspela, saj je bil del njenega zahtevka zavrnjen, del pa zavržen. Zato je dolžna v skladu s 1. odst. 154. člena ZPP povrniti toženi stranki njene pravdne stroške, ki so bili odmerjeni v skladu z veljavno Odvetniško tarifo in Zakonom o sodnih taksah in znašajo po predloženem stroškovniku tožene stranke 893.665,00 SIT. Poleg tega je dolžna povrniti tožeča stranka tudi stroške pritožbe v višini 261.180,00 SIT, ki so bili odmerjeni prav tako v skladu z veljavno Odvetniško tarifo in Zakonom o sodnih taksah. Odločitev o stroških pritožbenega postopka temelji na 2. odst. 166. člena ZPP v zvezi s 1. odst. 154. člena ZPP.